Franci Pliberšek je lastnik in generalni direktor podjetja, ki proizvaja najbrž najbolj znana okna v državi. Na podjetniško pot je stopil že pred 30 leti in še danes vodi uspešno gospodarsko družbo. Zgodba o MIK‑u je obenem ena od bolj prepoznavnih slovenskih zgodb o uspehu.
G. Pliberšek, podobno kot mnogi drugi uspešni slovenski podjetniki ste temelje za MIK-ov tržni uspeh postavili že na začetku devetdesetih let. Kaj vas je tedaj prepričalo, da ste se odločili za pot med zasebnike in sicer še preden se je Slovenija osamosvojila?
“Podjetje sem ustanovil že v študentskih časih, ko sem zaključeval študij arhitekture v Ljubljani.Inspiracija za začetek uvažanja letvic za okvirjanje slik, je delno izhajala tudi iz estetske narave mojega študija, ki ga je opredeljevalo tudi oblikovanje interierjev. S pravo energijo in odločenostjo sem se odločil za čisto svojo pot, nisem želel hoditi po tujih stopinjah, niti slepo slediti ostalim, zato je bilo samostojno podjetništvo prvi tak korak, ki je kmalu prerastel v resno podjetje, sprva največjega slovenskega distributerja letvic in materialov za okvirjanje slik, kasneje tudi v največjega slovenskega proizvajalca oken in drugega stavbnega pohištva.”
Danes pravijo, da je za razvoj uspešnega podjetje potreben predvsem pogum, a najbrž so enako, če že ne celo bolj pomembni tudi strokovno tehnično znanje, dobre osnove ekonomije in poznavanje zakonodaje. Kaj vse mora torej sodoben lastnik oz. odgovorni manager podjetja obvladati?
“Seveda je dobra kombinacija obojega, trdne volje, moči, optimizma in pozitivne naravnanosti ter poguma, ki morajo biti seveda tudi podkrepljeni z znanjem tako s področja tehnologije, ekonomije, prava in podobno, predvsem pa je pomembno načelo ZKP. Pri vodenju se vedno ravnam po ‘načelih ZKP’ (zdrave kmečke pameti), poslujem preudarno, vendar je velikokrat potrebno sprejeti tudi določena tveganja, ki prinesejo končni uspeh. Bistven mi je tudi stik z mojimi zaposlenimi, sem direktor, ki ga boste našli tako v tehničnem sektorju, kot v prodaji, proizvodnji, skladišču in na terenu. Verjamem, da je dober direktor oz. manager tisti, ki ne ostaja zaprt med 4 stenami svoje pisarne.”
No, lahko bi vas mariskomu dali za vzgled, saj v najrazličnješih segmentih vsakdanjega življenja mnogo prepogosto pogrešamo prav ZKP. No, da ne zaidemo – kaj pa pravijo MIK-ove finančne številke? Kako ste poslovali lani in kaj pričakujete v letu 2019?
“Lansko leto smo zaključili z 18,5 mio € prometa, od tega, 1,35 mio € EBITDA ali dobička iz poslovanja pred amortizacijo. Za novo leto smo si zastavili cilj 10 do 15 % rasti.”
Te številke povejo vse. Kakšen pa potem je vaš običajen delovni urnik – ste v ‘firmi’ od zore do mraka, ali ste uspeli s sodelavci vzpostavit takšen sistem dela, ki vam omogoča tudi neko normalno dozo prostega časa?
“Svoje delavnike začenjam zgodaj zjutraj, s kreativnim individualnim brainstormingom na sprehodu v naravi, v katerem si postavim dnevne prioritete in vzpostavim notranjo energijo za vse izzive, ki so tisti dan pred nami. V podjetju imam odličen ožji vodstveni tim sodelavcev, ki skrbijo vsak za svoje področje, seveda v konstantni komunikacij z mano kot generalnim direktorjem in mojim pomočnikom, imamo tudi redne tedenske kolegije. Veliko sem tudi na poslovnih poteh in sestankih tako doma kot v tujini, zato je še posebej pomembno, da imam okrog sebe zanesljiv in zaupanja vreden ter učinkovit vodstveni tim.
Kar se tiče pa delavnika, je pa tako, da ko je podjetje enkrat tvoje, ko imaš v sebi, da si ga zgradil z lastnimi rokami, je to način tvojega življenja, zato ne deliš službenega in prostega časa. Mene pri mojem delu vodi strast, ki jo poganja trdo delo, za to kar imam rad, naš MIK in tako se tudi daljši delavniki in delo ob vikendih ne dojema kot le delo, ampak življenjsko poslanstvo smisel in cilj.
Seveda pa obstajajo v dnevu in tednu tudi trenutki, ko si vzamem čas le zase in družino, pri vsakodnevnih obremenitvah in službenem tempu, je pomembno, da si vzamemo čas le zase, za sprostitev v obliki športnih dejavnosti, branja in druženja. Za poslovne uspehe je bistveno ohranjanje in negovanje ne le psihološke temveč tudi fizične kondicije.”
Ali vam ob vseh vaših podjetniških obveznostih uspe sproti poskrbeti tudi za kakšno dodatno šolanje, izobraževanje, tečaj?
“Ves čas vlagam tudi v strokovna in jezikovna izobraževanja, ter strokovna izpopolnjevanja, katera so dobrodošla za dobro vodenje podjetja ter motiviranje in vodenje zaposlenih. Veliko berem strokovno literaturo in se občasno udeležim tudi duhovnih seminarjev in vaj, ki mi pomagajo ohranjati in krepiti psihofizično kondicijo.
Verjamem, da več kot vlagaš v lastno znanje, boljši postajaš, ne le zase, marveč tudi za sodelavce, s katerimi delaš in za svoje bližnje. Redno vlagam tudi v zaposlene, tako da v podjetju organiziramo različna strokovna izobraževanja, za katera menimo, da lahko doprinesejo h kakovosti dela in širjenju znanj naših zaposlenih.”
Kako pa je pravzaprav danes organizirano vaše podjetje, koliko je zaposlenih in ali tudi vi morda razmišljate o kakšni širitvi v tujino?
“Naš MIK trenutno zaposluje 180 ljudi, ki so razporejeni med upravo, proizvodnjo, zaledne službe in devet razstavnih salonov po Sloveniji. Imamo tudi 100 zunanjih sodelavcev, ki so del pogodbenih monterskih skupin. Predstavništvo imamo tudi v Nemčiji, kjer imamo v Münchnu razstavni salon, delujemo pa tudi na kanadskem in ameriškem trgu.”
Pa ste morda kdaj resno pomislili, da bi se morda nekega dne aktivno vključili v slovensko politiko (in zakaj)? Bi na primer prevzeli vodenje kakšne stranke?
“O aktivnem vključevanju v slovensko politiko ne razmišljam, prav tako me ne zanima strankarska opredelitev, kot velja v Sloveniji. Kot podjetnika in Slovenca me zanima, le kdo dela dobro in kdo slabo, politične barve so zame nepomembne in se z njimi ne omejujem, prav tako se preko njih ne opredeljujem. Sem pa v letih 2012 in 2014 podal svoje mnenje o tem, kaj potrebuje naša država tako desni kot tudi levi vladi, v pismih predsednikoma obeh vlad, ki sta doživeli velik odziv javnosti.
Kar hočem povedati je to, da kot podjetnik in član Slovenskega kluba podjetnikov SBC aktivno sodelujem v konstruktivnih debatah med gospodarstvom in politiko, sem vedno odprt za deljenje praktičnih priporočil in idej slovenskega gospodarstva z državo, ki bi pripomogle k boljšemu delovanju države in vzponu gospodarstva ter posledično blaginje za vse državljane.”
Prihodnje leto jih bo MIK imel že okroglih 30. Na kaj danes najprej pomislite, če vam omenimo ‘slabe čase’? In na kaj najprej pomislite, če omenimo ‘dobre čase’?
“Lahko verjamete, da je 30 let dolga doba za podjetnika, ki je izgradil svoje podjetje in ga ohranil na gospodarskem zemljevidu toliko časa. Seveda so to obdobje zaznamovali tako dobri časi, vzpona, gospodarske rasti in razcveta, ko smo v letih od 2001 do 2010 vsako leto rastli povprečno za 45%, kot tudi slabi časi, ki so nas dohiteli z vrhuncem recesije v Sloveniji in ustavitvijo gradbene branže.
Preživeli smo jih, celi, brez odpuščenja, s pozitivno naravnanostjo in poštenim in trdim delom vseh MIKovcev. Zdaj smo ponovno v obdobju konjunkture, kar se pozna tudi na razcvetu gradbeništva in investicij, kar je vsekakor dober kazalnik in pozitiven trend tudi v naši branži proizvodnje stavbnega pohištva.”
Če se vrnemo k enemu od prelomnih trenutkov za vaše podjetje. Kdo je dobil idejo za TV-oglas z rokometašem Kokšarovim ter slavno frazo ‘takšna okna imel bom tudi jaz’ in (če se seveda to sploh da ocenit) koliko profita je teh par besed prineslo vašemu podjetju?
“Ideja se je rodila v našem marketing oddelku, v letih ko smo postali sponzor celjskega rokometnega kluba. Edvard je takrat bil kapetan kluba, ki je bil v top špici evropske rokometne scene in kot sponzorjem se nam je zdela odlična poteza, da tudi komunikacijsko kampanjo za naša okna povežemo s klubom in njegovim glavnim likom, ki ga sponzoriramo.
Kreativna ideja je bila ta da Edvard pove, da si želi MIKovih oken, zaradi njegovega simpatično nerodnega izražanja v slovenskem jeziku, pa se je rodil znameniti stavek ‘Takšna okna imel bom tudi jaz’, ki se je oblikoval povsem spontano na snemanju kampanje in postal večletni zaščitni in prepoznavni znak za našo blagovno znamko, po katerem se nas mnogi Slovenci spomnijo še danes, kljub temu, da te kampanje že devet let ne oglašujemo na televiziji.
Profit bi težko ocenil, sigurno pa je kampanja s svojo prepoznavnostjo, pozitivno vplivala na našo prodajo in poslovne rezultate, prav tako pa je veliko pripomogla tudi k prepoznavnosti in priljubljenosti rokometnega kluba Celje in Edvarda Kokšareva.”
Kolikor vemo, že dolgo finančno pomagate ne le rokometašem, ampak tudi drugim športnikom, pa še v Rotary klubu ste. Ne zanima nas s koliko (denarja), ampak komu vse pomagate in zakaj ste se odločili prav za te posameznika ali skupine?
“Naš osrednji družbeno odgovorni projekt že 14. leto zapored ostaja MIKova karavana otroškega smeha, s katero vsako leto na morje odpeljemo na 7‑dnevno letovanje 100 otrok iz socialno ogroženih družin. Letos bomo že 4. zapored prekolesarili celotno Slovenijo od Murske Sobote do Izole, pod naslovom ‘S srcem na kolo’. Kolesarska tura ni namenjena le zbiranju dodatnih sredstev za izvedbo MIKove karavane, ampak tudi ozaveščanju o zdravem način življenja in varnem kolesarjenju na slovenskih cestah.
Prav tako že 19 let ostajamo zvesti podpiranju celjskega rokometnega kluba. Podpiramo tudi različne individualne športe in kulturno-umetniške dogodke v lokalnem okolju. Sam kot posameznik pa sem del tudi številnih dobrodelnih projektov Rotary kluba Celje, katerega sem tudi ustanovni član in letos že drugič tudi predsednik. Prav tako sem bil v letih 2011 do 2016 asistent guvernerja Rotarydistricta 1912.
Moja temeljna vrednota je pomagati drugim, v kakršnikoli obliki, ni nujno da le v finančni, lahko tudi s poslovnimi nasveti, mentorstvom mladim, ki stopajo na podjetniško pot in duhovnim vodenjem. Verjamem namreč, da več kot daješ, več ti vesolje vrne in več imaš; torej, bogat si toliko kot daš in toliko, kot imaš na računu, saj je bogastvo duše, ki jo polnijo dobro dejanja , tisto, ki je neprecenljivo.”
