O Franciju

Poz­dra­vlje­ni,

Sem pod­je­tnik, ki že več kot 34 let vodi svo­je pod­je­tje, kate­re­ga sem usta­no­vil še v času štu­di­ja. Sem mož in oče trem otro­kom, Ale­nu, Naji in Timo­nu. Sko­zi pol­tre­tje dese­tle­tje uspe­šne­ga vode­nja sem se soo­čal s spre­je­ma­njem šte­vil­nih odlo­či­tev, ki so odlo­ča­le o uspe­hu in uso­di pod­je­tja in zapo­sle­nih. Gle­de na to, da je MIK danes eno naj­u­spe­šnej­ših pod­je­tij za pro­i­zvo­dnjo stavb­ne­ga pohi­štva in zaste­kli­tve objek­tov v Slo­ve­ni­ji, sem zago­to­vo spre­je­mal pra­ve odlo­či­tve. Seve­da sam ne bi zmo­gel dose­či vse­ga tega, to smo dose­gli vsi sku­paj – zapo­sle­ni in moja dru­ži­na. Vsa podro­čja moje­ga življe­nja in delo­va­nja se nepre­sta­no pre­ple­ta­jo. Zna­nje in izku­šnje iz posla pre­na­šam v kul­tu­ro in šport in naprej v lokal­no sku­pnost in druž­be­no odgo­vor­nost, pa spet nazaj v pod­je­tje in dru­ži­no. Svo­je izku­šnje z vese­ljem delim z osta­li­mi, saj sem pre­pri­čan, da se lah­ko naj­več nau­či­mo prav drug od dru­ge­ga. Živim, delam in se odlo­čam po nače­lu pre­pro­ste in zdra­ve kmeč­ke pame­ti, »ZKP«. Močan pečat pa so na moje raz­mi­šlja­nje in doži­vlja­nje sve­ta pusti­la tudi šte­vil­na poto­va­nja po sve­tu, kjer sem sre­če­val in spo­zna­val tuje kul­tu­re in se iz njih učil, kako biti vsak dan bolj­ši člo­vek in uspe­šnej­ši podjetnik.

Fran­ci Pli­ber­šek
Voj­nik, 2024

Popotovanje skozi 34 let ustvarjanja in rojevanja zgodbe enega največjih slovenskih proizvajalcev stavbnega pohištva, MIK Celje.

Zgod­ba o pod­je­tju MIK Celje se je zače­la ob kon­cu 80-ih let, ko se je per­spek­ti­ven in ambi­ci­o­zen štu­dent arhi­tek­tu­re, Fran­ci Pli­ber­šek, začel spo­gle­do­va­ti s pod­je­tni­štvom in ob svo­ji uspe­šni štu­dij­ski poti odprl popol­dan­sko obrt z izde­la­vo in pro­da­jo par­ke­ta ter ladij­ske­ga poda. Leta 1990 je svo­jo popol­dan­sko obrt nad­gra­dil v samo­stoj­no pod­je­tje, ki je raz­ši­ri­lo svo­jo dejav­nost v uva­ža­nje in pro­da­jo letvic in dru­ge­ga mate­ri­a­la za uokvir­ja­nje slik. Začet­ki pod­je­tja MIK Celje tako sega­jo na doma­če dvo­ri­šče v celj­skih Gajih. Mama Mari­ja je v dru­žin­ski hiši, kjer je Pli­ber­šek odra­ščal, sinu odsto­pi­la gara­žo, v kate­ri je lah­ko s svo­jim teda­njim dekle­tom, zdaj dol­go­le­tno sopro­go Adri­ja­no, in nekaj pri­ja­te­lji začel ude­ja­nja­ti svo­je pod­je­tni­ške sanje.

Posel je v času tran­zi­ci­je, ko so se usta­na­vlja­la tudi dru­ga šte­vil­na manj­ša pod­je­tja, ki so se ukvar­ja­la z uokvir­ja­njem slik, začel kma­lu cve­te­ti in MIK je postal eden vodil­nih in kasne­je tudi naj­ve­čji dis­tri­bu­ter mate­ri­a­lov za uokvir­ja­nje slik v samo­stoj­ni Slo­ve­ni­ji. V samo 3 letih poslo­va­nja, med leti 91 in 93, si je ustva­ril bazo 200 stal­nih strank, med kate­ri­mi so bili naj­bolj cenje­ni slo­ven­ski uokvir­je­val­ci in gale­ri­sti. Tako so ambi­ci­je in izo­stren poslov­ni čut Fran­ci­ja Pli­ber­ška gna­li naprej. Kma­lu je za šte­vil­ne slo­ven­ske pro­i­zva­jal­ce oken začel uva­ža­ti stro­je za izde­la­vo oken in tako je zara­di dobro vzpo­sta­vlje­nih kon­tak­tov v tuji­ni, svo­je­mu znan­cu, oblju­bil, da mu bo uvo­zil prvo pro­i­zvo­dno lini­jo za izde­la­vo oken v Sloveniji. 

Takrat je Pli­ber­šek, ki je, kljub mla­do­sti, že imel kar nekaj poslov­nih izku­šenj, vedel, da gre za velik posel, ki se ne more zgo­di­ti čez noč. Po nekaj mese­cih inten­ziv­ne­ga dela, mu je le uspe­lo pri­pe­lja­ti oblju­blje­no lini­jo v Slo­ve­ni­jo. V vme­snem času pa se je zgo­di­lo nepri­ča­ko­va­no, pod­je­tje znan­ca, za kate­re­ga je kupil in uvo­zil lini­jo za pro­i­zvo­dnjo oken, je v tem času pro­pa­dlo. Pli­ber­šek je tako ostal sam, z viso­kim finanč­nim dol­gom in lini­jo za pro­i­zvo­dnjo oken, s kate­ro ni vedel kaj bi. O tej zgod­bi Pli­ber­šek pove:

»To je bil pri­me­ren tre­nu­tek za dvom in pri­mer­na pre­lo­mni­ca ob kate­ri bi se lah­ko usta­vil. A, jaz ne ver­ja­mem v naklju­čja. In ver­ja­mem v to, da se v vsa­ki stva­ri skri­va neko spo­ro­či­lo. Če imaš dobre name­ne, je zago­to­vo vsa­ko spo­ro­či­lo pozitivno.«

Rav­no v tistem času je Pli­ber­šek na draž­bi kupil indu­strij­sko halo pro­pa­dle­ga celj­ske­ga pod­je­tja in ko je stal pred lini­jo za izde­la­vo oken, ki je ni uspel pro­da­ti dogo­vor­je­ne­mu naroč­ni­ku, si je rekel, da bo posku­sil z izde­la­vo oken, četu­di brez vsa­kr­šne­ga zna­nja. Prva okna je Fran­ci Pli­ber­šek začel izde­lo­va­ti s sopro­go Adri­ja­no in zve­sti­mi sode­lav­ci na 600 m², kma­lu se je pro­i­zvo­dnja raz­ši­ri­la že na 1.700 m². Kot sam pra­vi, je v »teža­vi zagle­dal reši­tev«, prva naro­či­la so se zače­la vrsti­ti in tako je Pli­ber­šek odpla­čal svoj dolg, kup­ček z dobič­kom od pro­da­je prvih oken, pa je začel rasti.

Obdo­bje bli­sko­vi­te rasti

Od leta 1998, ko je Pli­ber­šek začel s pro­i­zvo­dnjo PVC oken, je pod­je­tje pre­šlo v obdo­bje hitre rasti. MIKo­va okna so se do leta 2003 pro­da­ja­la pre­ko trgov­ca Mer­kur, s to pote­zo pa je rastel tudi pro­met in z njim dobi­ček, ki ga je Pli­ber­šek s sode­lav­ci vla­gal v stro­kov­nost, zna­nje in razvoj ter kadro­vsko nad­gra­dnjo pod­je­tja. Iz spr­va treh sode­lav­cev, ki so zače­li pot MIKa v Pli­ber­ško­vi doma­či gara­ži je pod­je­tje MIK ob kocu 90-ih let že šte­lo 30 zapo­sle­nih. Pro­i­zvo­dno lini­jo so leta 2000 nad­gra­di­li v raču­nal­ni­ško vode­no, ki je bila ena prvih v Evro­pi. V nepo­sre­dni bli­ži­ni doma­če hiše, kjer je Pli­ber­šek nare­dil svo­je prve kora­ke v pod­je­tni­štvu, pa je MIK zgra­di­li novo poslov­no stav­bo in v njej odprl prvi raz­stav­ni salon in gale­ri­jo MIK, v kate­ri so v sklo­pu dejav­no­sti uva­ža­nja mate­ri­a­lov za uokvir­ja­nje slik, dali pro­stor šte­vil­nim raz­sta­vam slo­ven­skih likov­nih ume­tni­kov. Ko je bilo slo­ven­sko trži­šče teme­lji­to pre­iz­ku­še­no sko­zi pro­daj­no mre­žo Mer­kur, pa je MIK v letih med 2004 in 2008 začel širi­ti lastno malo­pro­daj­no mre­žo iz rodne­ga Celja v vse slo­ven­ske regi­je. Temu so sle­di­le otvo­ri­tve 9 raz­stav­nih salo­nov v Celju, Mari­bo­ru, Lju­blja­ni, Izo­li, Mur­ski Sobo­ti in Novi Gori­ci in na zadnje tudi v Voj­ni­ku, Kra­nju in Novem mestu. Z odpi­ra­njem salo­nov po vsej Slo­ve­ni­ji, se je MIK pri­bli­žal prav vsem Slo­ven­cem, ki so MIK zače­li pre­po­zna­va­ti in ceni­ti kot kako­vo­stne­ga pro­i­zva­jal­ca stavb­ne­ga pohištva.

Ko iz majh­ne­ga zra­ste veli­ko in še večje

Kot pra­vi Pli­ber­šek: »Za uspe­šno pod­je­tje ni dovolj le en pogled, tem­več sku­pek spo­sob­nih posa­me­zni­kov, ki ima­jo raz­lič­ne izku­šnje in pogle­de kako pri­sto­pi­ti k neki stva­ri.« (citat iz knji­ge Vse­mo­goč­ni v ogle­da­lu avtor­jev Fran­ci­ja Pli­ber­ška in Mate­je Zor­ko Pavšar). Spo­mla­di 2007 je MIK začel gra­di­ti nov uprav­ni in pro­i­zvo­dni objekt v Voj­ni­ku, ki so ga zgra­di­li v bli­sko­vi­tih šestih mese­cih. Ko se je pod­je­tje sep­tem­bra 2007 pre­se­li­lo na novo loka­ci­jo v Voj­ni­ku, se je šte­vi­lo zapo­sle­nih pov­zpe­lo na bli­zu 120 in do kon­ca leta 2010 na več kot 190 zapo­sle­nih in še 110 pogod­be­nih mon­ter­jev. Pod­je­tje MIK je ves časa pove­če­va­nja šte­vi­la zapo­sle­nih, in tako tudi danes, name­njal veli­ko pozor­no­sti poču­tju in zado­volj­stvu ter razvo­ju zapo­sle­nih. Tako od vse­ga začet­ka ob boži­ču obda­ru­je otro­ke zapo­sle­nih, zapo­sle­nim nudi redna izo­bra­že­va­nja, zanje orga­ni­zi­ra stro­kov­no-dru­žab­ne ekskur­zi­je in dva­krat letno sku­pna pra­zno­va­nja roj­stnih dni zapo­sle­nih. V pod­je­tju MIK so uve­dli tudi delov­no mesto CHO (Chi­ef Happi­ness Ofcer), ki skr­bi za razvoj kadrov, nji­ho­vih poten­ci­a­lov, pozi­tiv­no delov­no kli­mo in zado­volj­stvo zaposlenih.

V letih, ki so sle­di­la na novi loka­ci­ji v Voj­ni­ku, so pro­i­zvo­dnji PVC oken doda­li še pro­i­zvo­dnjo in pro­da­jo ALU in lese­ne­ga stavb­ne­ga pohi­štva, pre­zra­če­va­nih fasad, razvoj in vgra­dnjo celo­vi­tih zaste­kli­tve­nih pro­jek­tnih reši­tev, vho­dnih in požar­nih vrat ter razvoj in pro­i­zvo­dnjo lokal­nih pre­zra­če­val­nih sis­te­mov MIKro­vent. Hkra­ti so se usme­ri­li tudi v znan­stve­no – razvoj­no dejav­nost z odpr­tjem inšti­tu­ta prof. dr. Petra Nova­ka in testne komo­re, ki je edin­stve­na med slo­ven­ski­mi pro­i­zva­jal­ci stavb­ne­ga pohi­štva. V komo­ri s simu­la­ci­jo raz­lič­nih kli­mat­skih pogo­jev testi­ra­jo ele­men­te stavb­ne­ga pohi­štva, ki jih pro­i­zva­ja­jo, in lokal­ni pre­zra­če­val­ni sis­tem MIKro­vent. Vse z name­nom raz­vi­ja­nja in pro­i­zvo­dnje naj­bolj napre­dnih, izo­la­tiv­nih in ener­gij­sko učin­ko­vi­tih ele­men­tov stavb­ne­ga pohi­štva in lokal­ne­ga pre­zra­če­va­nja. Tako je MIK Celje svo­jo dejav­nost pro­i­zvo­dnje stavb­ne­ga pohi­štva nad­gra­dil s krov­no filo­zo­fi­jo pod slo­ga­nom »Izbolj­šu­je­mo kako­vost bivanja«.

Poslan­stvo pod­je­tja MIK je izbolj­še­va­nje kako­vo­sti bivanja

V zadnjih letih je, pod vizi­o­nar­sko in druž­be­no odgo­vor­no tak­tir­ko Fran­ci­ja Pli­ber­ška, pod­je­tje MIK usmer­je­no tudi v osve­šča­nje jav­no­sti o vpli­vu bol­nih zgradb, ki so posle­di­ca upo­ra­be viso­ko izo­la­tiv­nih grad­be­nih mate­ri­a­lov, hkra­ti pa naše bival­ne pro­sto­re spre­mi­nja­jo v her­me­tič­no zapr­te in pol­ne sla­be­ga, zdrav­ju ško­dlji­ve­ga zra­ka. Tako je pod­je­tje MIK naj­prej izda­lo stro­kov­no-popu­li­sti­čen pri­roč­nik z naslo­vom »Kako izbolj­ša­ti kako­vost biva­nja?« (mikcelje.si/brezplacno-svetovanje), ki bral­ca vodi sko­zi inve­sti­ci­jo v stavb­no pohi­štvo in ga opo­zar­ja na teme, na kate­re mora biti še pose­bej pozo­ren pri adap­ta­ci­ji ali gra­dnji svo­je­ga doma. Pri­roč­ni­ku pa je v zadnjem letu sle­di­la tudi med­na­ro­dna sple­tna kam­pa­nja AIR­less ERA (airlessera.com), ki opo­zar­ja na pasti sodob­ne­ga biva­nja in ponu­ja učin­ko­vi­te in zdrav­ju pri­ja­zne reši­tve. Tudi razvoj MIKro­ven­ta je eden naj­na­pre­dnej­ših med lokal­ni­mi pre­zra­če­val­ni­mi napra­va­mi. Odli­ku­je ga odlič­na reku­pe­ra­ci­ja, ki ohra­nja tem­pe­ra­tu­ro notra­njih pro­stor do 95 % kljub kon­stan­tne­mu pre­zra­če­va­nju ter sen­zor­ji za izre­dno ško­dljiv plin Radon, VOC in CO2 ter viso­ko­ka­ko­vo­stni fil­tri, ki zrak tudi čisti­jo. Prav tako je pod­je­tje MIK v zadnjem letu zače­lo izda­ja­ti pol­le­tno life­sty­le revi­jo MIKa­ven Lajf, v kate­ri se lote­va tem pove­za­nih s sodob­nim nači­nom življe­nja in biva­nja. V času bli­sko­vi­te rasti pod­je­tja MIK in uspe­šne­ga poslo­va­nja, pa je Fran­ci Pli­ber­šek leta 2012 v sode­lo­va­nju z Mate­jo Zor­ko Pavšar po svo­jem kon­cep­tu »iz pra­kse v teo­ri­jo« izdal bio­graf­sko knji­go »Vse­mo­goč­ni v ogle­da­lu«, ki je hkra­ti tudi pri­roč­nik za oseb­no­stno rast.

Ko pod­je­tje in pod­je­tnik posta­ne­ta pomemb­na akter­ja v gospo­dar­skem in druž­be­nem prostoru

Obču­do­va­nja vre­dni rasti pod­je­tja, šir­je­nju pro­daj­ne mre­že in pro­i­zvo­dnje, so sle­di­le tudi dru­ge dejav­no­sti, s kate­ri­mi sta se Fran­ci Pli­ber­šek in pod­je­tje MIK v slo­ven­ski gospo­dar­ski in druž­be­ni pro­stor zapi­sa­la kot pre­je­mni­ka šte­vil­nih gospo­dar­skih in častnih pri­znaj, veli­ka pod­por­ni­ka ume­tno­sti, špor­ta in pod­por­ni­ka soci­al­no šib­kih čla­nov slo­ven­ske druž­be. Pod­je­tje MIK in Fran­ci Pli­ber­šek sta v letih 2007 in 2008 pre­je­la veli­ko nagra­do Gospo­dar­ske zbor­ni­ce Slo­ve­ni­je, Fran­ci Pli­ber­šek je poslal naj Celjan in dobi­tnik Sre­br­ne­ga celj­ske­ga vite­za. V zadnjih letih pa je pod­je­tje pre­je­lo za svoj lokal­ni pre­zra­če­val­ni sis­tem MIKro­vent sre­br­ni ceh Obr­tne zbor­ni­ce Slo­ve­ni­je in sre­br­no nagra­do za ino­va­tiv­nost Gospo­dar­ske zbor­ni­ce Slo­ve­ni­je. Pli­ber­šek in pod­je­tje MIK sta posta­la tudi aktiv­na akter­ja v slo­ven­skem gospo­dar­stvu s pomemb­no vlo­go pri usta­na­vlja­nju Slo­ven­ske­ga klu­ba pod­je­tni­kov, SBC. Danes SBC šte­je že več kot 214 čla­nov, Pli­ber­šek pa je z MIKom v njem akti­ven in kon­struk­ti­ven usta­nov­ni član.

Pli­ber­šek je v letih po 2012 postal tudi iskan komen­ta­tor druž­be­no­po­li­tič­nih in gospo­dar­skih raz­mer v Slo­ve­ni­ji. Nje­go­vi pismi pred­se­dni­ko­ma vlad RS, v letih 2012 in 2014, z naslo­vo­ma “Delo je vre­dno­ta, ki je ne ceni­mo dovolj” in “Kaj bomo Slo­ven­ci pusti­li otro­kom in vnu­kom kako bomo žive­li jutri?”, sta odme­va­li v vseh slo­ven­skih medi­jih. Sle­dnje pismo je bilo celo naj­bolj bra­na vse­bi­na na por­ta­lu častni­ka Finance.

MIK in zave­za­nost športu

Vse od leta 2000 pod­je­tje MIK pod­pi­ra tudi slo­ven­ski klub­ski šport in je pono­sen in eden večjih spon­zor­jev več­kra­tnih držav­nih in evrop­skih prva­kov v roko­me­tu, Roko­me­tne­ga klu­ba Celje Pivo­var­na Laško. Iz spon­zor­stva roko­me­tne­ga klu­ba se je rodi­la nad­vse uspe­šna pro­mo­cij­ska kam­pa­nja s takra­tnim kape­ta­nom Edu­ar­dom Koksha­ro­vim in z njim legen­dar­ni slo­gan »Takšna okna imel bom tudi jaz«. Dese­tle­tje kasne­je pa je Edu­ar­dov obraz zame­njal naj­bolj­ši slo­ven­skih hoke­jist vseh časov, Anže Kopi­tar in postal novi obraz bla­gov­ne znam­ke MIK v kam­pa­nji »Nepre­ma­glji­vi«.

MIKo­va druž­be­na odgovornost

Z rastjo pa se je pod­je­tje usme­ri­lo tudi v skrb za slo­ven­ske soci­al­no šib­ke otro­ke. S pro­jek­tom MIKo­va kara­va­na otro­ške­ga sme­ha že 15. let vsa­ko leto na mor­ske poči­tni­ce odpe­lje 100 otrok iz soci­al­no šib­kih dru­žin. V leto­šnjem letu, ko pod­je­tje MIK pra­znu­je 30 let, bodo omo­go­či­li poči­tni­ce kar 300 otro­kom in tako v zadnjih 15 letih pope­lja­li na mor­je že več kot 1.750 otrok. Miko­va kara­va­na otro­ške­ga sme­ha pa je več kot le dona­ci­ja, vseh 15 let pod­je­tje MIK sode­lu­je s sve­to­val­ni­mi služ­ba­mi slo­ven­skih osnov­nih šol in izbi­ra otro­ke, ki si naj­bolj zaslu­ži­jo poči­tni­ce z MIKo­vo kara­va­no. Prav tako leto­va­nje v celo­ti izpe­lje­jo MIKo­vi vzgo­ji­te­lji, ki skr­bi­jo za otro­ke od jutra do veče­ra. Zadnjih pet let pa se je pod­je­tje MIK s svo­jim sode­lav­ci in poslov­ni­mi par­tner­ji ter pri­ja­te­lji odlo­či­lo podi­ra­ti tudi špor­tne rekor­de. Z name­nom, da bi zago­to­vi­li doda­tna dona­cij­ska sred­stva za MIKo­vo kara­va­no otro­ške­ga sme­ha, vsa­ko pomlad zadnjih 5 let pre­ko­le­sa­ri­jo vso Slo­ve­ni­jo na MIKo­vi kole­sar­ski turi S srcem na kolo. Na vseh kole­sar­skih turah kole­sa­ri tudi direk­tor Pli­ber­šek, ki ga spre­mlja tudi nje­go­va dru­ži­na, ude­le­žen­ci kole­sar­ske ture s Pli­ber­škom na čelu pa tudi vsa­ko leto obi­šče­jo otro­ke MIKo­ve kara­va­ne na poči­tni­cah, kjer z nji­mi pre­ži­vi­jo ves dan.

Novo poglav­je za dru­ži­no Pli­ber­šek in MIK Celje

Pod­je­tja, ki so se inten­ziv­no in aktiv­no usta­na­vlja­la na tran­zi­cij­skem pre­ho­du v samo­stoj­no drža­vo v začet­ku 90-ih let, so s pre­ho­dom v novo dese­tle­tje mile­ni­ja, posta­vlje­na pred nove orga­ni­za­cij­ske in poslov­ne izzi­ve. Gene­ra­ci­ja usta­no­vi­te­ljev svo­je posle že posto­po­ma pre­da­ja svo­jim otro­kom, ki bodo mno­ga uspe­šna slo­ven­ska pod­je­tja pope­lja­li v novo obdo­bje zaseb­ne­ga slo­ven­ske­ga gospo­dar­stva. Ne le slo­ven­ski, tem­več glo­bal­ni trend nare­ku­je, da prvi pre­nos nasled­stva, pre­ži­vi komaj tre­tji­na pod­je­tij, nasle­dnje pre­no­se pa le še dese­ti­na. Neka­te­ra pod­je­tja se vpra­ša­nja pre­da­ja­nja nasled­stva lote­va­jo pre­mi­šlje­no in sis­te­ma­ti­zi­ra­no, z uve­lja­vlja­njem dru­žin­skih pogodb o pre­da­ja­nju nasled­stva, s kate­ri­mi dolo­či­jo obdo­bje pre­da­ja­nja in ključ­ne akter­je. Takšno pod­je­tje je tudi MIK. Stro­kov­nja­ki za kadro­vske zade­ve in dru­žin­sko pod­je­tni­štvo opo­zar­ja­jo, da je za uspe­šen pre­nos nasled­stva ključ­na vzgo­ja mlaj­ših gene­ra­cij, ki bodo kot nasle­dni­ki pre­vze­li vode­nje pod­je­tij. Tem mora­jo lastni­ki omo­go­či­ti kari­er­no rast zno­traj pod­je­tja ter posto­po­ma pre­vze­ti vode­nje dolo­če­ne­ga podro­čja v pod­je­tju, ki ga lah­ko opra­vlja­jo avto­no­mno in pri čemer so lah­ko izmer­lji­vi rezul­ta­ti uspe­šno­sti. Prav tako stro­ka opo­zar­ja, da je ključ­no pri­pra­vljal­no ozi­ro­ma tran­zi­cij­sko obdo­bje, ki se mora zače­ti naj­ka­sne­je pet let pred pre­da­jo nasled­stva. Tako se je izzi­vov, ki ji pri­na­ša pre­da­ja nasled­stva pod­je­tja MIK dru­gi gene­ra­ci­ji, loti­la tudi dru­ži­na Pli­ber­šek, ob pod­po­ri vodil­nih kadrov v pod­je­tju. A, izzi­vi so veli­ki, ne le na podro­čju vode­nja pod­je­tja in uspe­šne­ga poslo­va­nja, ampak tudi na podro­čju vzpo­sta­vlja­nja kre­di­bil­ne avto­no­mi­je mlaj­še gene­ra­ci­je v pod­je­tjih, ter tudi sko­zi doda­tne izzi­ve v uskla­je­va­nju, vzdr­že­va­nju in nad­gra­dnji dru­žin­skih in poslov­nih odno­sov ter uspe­šni kom­bi­na­ci­ji obeh sfer. Tako med gene­ra­ci­jo star­šev, ki so usta­no­vi­li in uspe­šno vodi­li MIK in otro­ci Fran­ci­ja in Adri­ja­ne Pli­ber­šek, ki posto­po­ma pre­vze­ma­jo pod­je­tje v samo­stoj­no vode­nje. Tako je dru­ži­na Pli­ber­šek v nasle­dnjih 5ih letih začr­ta­la pot posto­pne­ga pre­da­ja­nja vode­nja pod­je­tja v roke naj­sta­rej­še­mu sinu Ale­nu, ki se je rodil le nekaj let po usta­no­vi­tvi pod­je­tja in sku­paj s svo­jo mlaj­šo sestro Najo in bra­tom Timo­nom, ob moč­nem pre­ple­ta­nju dru­žin­ske­ga in poslov­ne­ga življe­nja nji­ho­vih star­šev, ki sta gra­di­la pod­je­tje MIK, s pod­je­tjem tako rekoč odra­stel. Zadnja tri leta pa posto­po­ma sto­pa po oče­to­vih in mami­nih sto­pi­njah kot vod­ja malo­pro­da­je. Dru­ži­na Pli­ber­šek se tako ob vsto­pu v 4. dese­tle­tje delo­va­nja pod­je­tja MIK ozi­ra v pri­ho­dnost, ki jo bo vodil naj­sta­rej­ši sin. Vsa­ke­mu izmed otrok sta zakon­ca Pli­ber­šek z dru­žin­sko pogod­bo dala možnost izbi­re ali želi­jo sode­lo­va­ti pri vode­nju pod­je­tja ali gre­do po samo­stoj­ni poti. Prav tako je v dru­žin­ski pogod­bi zapi­sa­no, da mora­jo vsi tri­je otro­ci pri­do­bi­ti delov­ne izku­šnje tudi v tuji­ni, pre­den se zapo­sli­jo v doma­čem pod­je­tju. Tako se je sre­dnja hči Naja odlo­či­la po štu­di­ju mar­ke­tin­ga in odno­sov z jav­nost­mi v Lon­do­nu, da tam osta­ne in se pre­iz­ku­si v mar­ke­ting in PR-ovskih vodah glas­be­ne indu­stri­je, med tem ko je naj­mlaj­ši sin Timon šele začel s štu­di­jem na lju­bljan­ski grad­be­ni fakul­te­ti. Alen Pli­ber­šek, naj­sta­rej­ši sin, tako zdaj prav zago­to­vo sto­pa v veli­ke čevlje svo­jih star­šev, za kate­re ver­ja­me­mo, da mu jih bo ob pod­po­ri oče­ta, mame in vodil­nih v MIKu v nasle­dnjih letih uspe­lo uspe­šno zapol­ni­ti in pope­lja­ti MIK na pot nove­ga obdo­bja rasti in uspehov.