Camino Slovenija

Slo­ve­ni­ja je od nek­daj pre­po­zna­na kot zele­ni biser pod Alpa­mi, česar se zave­da vse več slo­ven­skih in tujih turi­stov. Zadnja leta se turi­zem v Slo­ve­ni­ji obču­tno raz­vi­ja, kar je moč zazna­ti tudi v pora­stu turi­stov, a se soča­sno stra­te­gi­ja razvo­ja turiz­ma usmer­ja stran od masov­ne­ga in bliž­je traj­no­stne­mu turiz­mu. Tako se zadnja leta spod­bu­ja lokal­ne ponu­dni­ke z name­nom ponov­ne oži­vi­tve kmeč­ke­ga, pov­preč­ne­mu turi­stu nezna­ne­ga turiz­ma. Vse pogo­ste­je se turi­sti odlo­ča­jo tudi za »zele­ni« turi­zem, poho­dni­štvo, išče­jo pono­ven stik z nara­vo. Eden izmed vse bolj popu­lar­nih izbir posta­ja romar­ska pot San­ti­a­go de Camino.

San­ti­a­go de Cami­no je odlič­na špan­ska pot, ki je zaslo­ve­la med leto­ma 1985 in 1990, ko so se poja­vi­li prvi fil­mi o njej, in v Špa­ni­jo vsa­ko leto pri­va­bi šte­vil­ne romar­je, mno­gi izmed njih se vra­ča­jo več­krat. Letno jo obi­šče cca. 50.000 lju­di, ki pre­ho­di­jo med 800 in 1000 kilo­me­tri, dolo­če­ne kraj­še poti, zadnjih 200 kilo­me­trov, pa letno obi­šče in pre­ho­di cca. 500.000 lju­di. Dobro orga­ni­zi­ra­na, ozna­če­na pot, ob kate­ri se naha­ja­jo ustre­zne name­sti­tve, gostin­ske in kul­tur­ne ponud­be, so bistve­ne­ga pome­na za tovr­stno roma­nje in pogoj za uspe­šno rea­li­za­ci­jo takšne­ga pro­jek­ta. Slo­ven­sko pode­že­lje ima brez dvo­ma vse adu­te v roka­vu, da pri­va­blja doma­če in tuje romar­je, a le, če bo ponud­ba celo­vi­ta, pove­za­na in eno­stav­no dosto­pna za romarja.

Romar­ska pot, ali Cami­no, kot je zaslo­ve­la bese­da, je zna­na in teče sko­zi celo­tno Evro­po. Naj­bo­lje ure­je­na je v špan­ski Gali­ci­ji, kjer so jo s pomo­čjo evrop­skih sred­stev dobro ozna­či­li, med dru­gim tudi z beton­ski­mi kamni ob poti, ki usmer­ja­jo in poda­ja­jo infor­ma­ci­jo, koli­ko kilo­me­trov poti je še osta­lo. Tudi v Slo­ve­ni­ji je vse več lju­di, ki so že (letno špan­ski Cami­no obi­šče 800 Slo­ven­cev), ali pa še name­ra­va­jo pre­ho­di­ti špan­ski Cami­no; tisti, ki so ga že, pa si želi­jo tudi slo­ven­ske Jako­bo­ve poti. Sle­dnja mora biti bolj orga­ni­zi­ra­na, da bi kot taka lah­ko pri­va­bi­la več tujih in doma­čih turi­stov – Slo­ve­ni­ja je namreč lep­ša od Gali­ci­je, a potre­bu­je ustre­zno infra­struk­tu­ro za rea­li­za­ci­jo projekta. 

Glav­no vodi­lo pro­jek­ta »Slo­ven­ski Cami­no« je orga­ni­za­ci­ja (ene­ga) naj­bolj­ših in naj­bolj pre­po­zna­nih ter obi­ska­nih Cami­nov v Evro­pi in sve­tu. Da bo sle­dnje izve­dlji­vo, pa se mora­mo pro­jek­ta sis­tem­sko lotiti.

Čla­ni Dru­štva pri­ja­te­ljev poti sv. Jako­ba v Slo­ve­ni­ji so nare­di­li ogro­mno, pri­do­bi­li veli­ko dovo­ljenj, a je zdaj čas, da nav­dih­ne­mo še lokal­ne sku­pno­sti, naj pri­pra­vi­jo infra­struk­tu­ro ter vklju­či­jo zapo­sle­ne, sta­rej­še, kme­te, upo­ko­jen­ce, razna dru­štva, gastro­nom­sko ponud­bo itd., ki so ključ­ni za vzpo­sta­vi­tev infra­struk­tu­re pro­jek­ta. S čla­ni ome­nje­ne­ga dru­štva smo zače­li sode­lo­va­ti, se sre­ču­je­mo, a se hkra­ti zave­da­mo, da so to dol­go­roč­ni pro­jek­ti, ki zah­te­va­jo aktiv­no ude­lež­bo z obeh stra­ni. Ko je govo­ra o pro­jek­tu, ki je pod­prt s stra­ni EU, mora­mo aktiv­no­sti pro­ak­tiv­no izva­ja­ti. Spr­va name­ra­va­mo apli­ci­ra­ti za EU sred­stva za celo­tno pot V‑Z, S‑J sku­paj v sode­lo­va­nju s Fran­cem Bogo­vi­čem in stra­te­gi­jo razvo­ja pame­tnih mest, vasi, »smart vil­la­ges«; pozne­je pa je cilj, da se (zno­traj pro­jek­ta vzpo­sta­vljen) »hard­wa­re«, torej vsa infra­struk­tu­ra, alber­gi, kmeč­ki turi­zem vzdr­žu­je­jo sami.

Sko­zi nad­gra­dnjo obsto­je­če romar­ske poti, bolj­še mar­ka­ci­je, digi­ta­li­za­ci­je in celo­vi­te ponud­be duhov­ne, kul­tur­ne in turi­stič­ne sto­ri­tve neko­mu, ki se je podal na pot, bomo slo­ven­sko romar­sko pot dvi­gni­li na viš­ji nivo. Sle­dnja ne bo ponu­je­na samo pri­pa­dni­kom krščan­ske vero­iz­po­ve­di, tem­več vsem osta­lim ver­ni­kom ali never­ni­kom, ki si želi­jo osre­či­ti sami sebe, ter zago­to­vi­ti svoj notra­nji mir in lju­be­zen, ter so pri­pra­vlje­ni pre­ži­ve­ti pot brez tele­vi­zi­je, tele­fo­na, inter­ne­ta, ozi­ro­ma upo­ra­bo ome­ji­jo na koli­či­no, ki je na poti nuj­no potrebna.

Mul­ti­pli­ka­ti­ven uči­nek za drža­vo je velik, kot že ome­nje­no se bo pove­ča­lo šte­vi­lo delov­nih mest na pode­že­lju, sle­dnje se bo obu­di­lo, turi­zem se bo iz veli­kih mest pre­sta­vil na vasi, mi pa bomo ime­li naj­bolj­ši Cami­no na sve­tu, ki je za pešce, kole­sar­je, konje­ni­ke in del­no tudi inva­li­de pri­la­go­jen. Od špan­ske­ga se bo raz­li­ko­val po razno­li­ki gastro­no­mi­ji, novi infra­struk­tu­ri, odlič­nih pre­no­či­ščih, ki bodo posta­vlje­ni po sodob­nih smer­ni­cah biva­nja, s 4–6 postelj­ni­mi soba­mi, po odlič­nih pre­da­va­njih sko­zi celo­tno pot, ki bodo romar­ju odpr­li misli zakaj so in kako posta­ti sreč­nej­ši, ter pame­tni apli­ka­ci­ji, ki ga bo vodi­la sko­zi celo­tno pot (kot v Špa­ni­ji) in ga opo­zar­ja­la na vse pomemb­ne infor­ma­ci­je in zgo­do­vin­ske, ver­ske, kul­tur­ne poti in zna­me­ni­to­sti ob poti. Apli­ka­ci­ja bo romar­ju omo­go­ča­la tudi pre­gled in rezer­va­ci­jo pre­no­čišč in alber­gov, gostin­ska ponud­ba in kmeč­ki turi­zem ob poti pa bosta sle­dnje dopol­ni­la s pre­no­či­tvi­jo in zaj­tr­kom po pri­mer­ni ceni. Slo­ve­ni­ja je lep­ša od Gali­ci­je, pred­vsem pa razno­li­ka od Pre­k­mur­ja do Trsta, ozi­ro­ma od Zagre­ba pro­ti Alpam.

Od pro­jek­ta pri­ča­ku­je­mo, da se v nasle­dnjih 3–5 letih izgra­di infra­struk­tu­ra, ki bo posle­dič­no zago­to­vi­la letni obisk med 150.000 do 300.000 obi­sko­val­cev, ki bodo šli celo­tno pot ali del poti po Slo­ve­ni­ji. Ko bo infra­struk­tu­ra dovolj dobra, bomo poskr­be­li tudi za film, ki bo pri­ka­zal celo­vit pro­dukt in sto­ri­tev, pred­sta­vil Slo­ve­ni­jo in nje­ne lepo­te. Pove­za­li se bomo s slo­ven­sko turi­stič­no zbornico/agencijo, da bomo celo­tno pot nad­gra­di­li in obli­ko­va­li celo­vi­to ponud­bo. Dej­stvo je, da stolp na Len­da­vi letno obi­šče 100.000 obi­sko­val­cev, Pot pod kro­šnja­mi pa cca. 10.000 lju­di na en dan v viken­du. Slo­ven­ci kakor tuj­ci ima­mo torej zelo radi nara­vo, radi hodi­mo, a je ključ­na stvar, da so romar­ji dobro opre­mlje­ni in da je infra­struk­tu­ra pro­jek­tu prilagojena.

Od drža­ve pri­ča­ku­je­mo, da nas jav­no pod­pre in usme­ri, na kate­rih raz­pi­sih lah­ko kan­di­di­ra­mo, ozi­ro­ma da raz­pi­še raz­pi­se, na kate­rih lah­ko sode­lu­je­mo tako mi kot tudi akter­ji opi­sa­ne­ga pro­jek­ta – kme­ti, obči­ne, šole ipd., da bomo lah­ko kan­di­di­ra­li za pri­do­bi­tev sred­stev za posta­vi­tev infra­struk­tu­re, alber­gov, apli­ka­ci­je itd. Vsi, ki dela­mo, ali pa še bomo dela­li na pro­jek­tu slo­ven­ske­ga Cami­na, namreč dela­mo nepro­fi­tno. Sred­stva, ki bodo za ta namen raz­pi­sa­na, se bodo pora­blja­la jav­no in tran­spa­ren­tno, za finan­ci­ra­nje potreb­ne infra­struk­tu­re, vzpo­sta­vi­tev mre­že alber­gov, opre­mlja­nje name­sti­tve­nih kapa­ci­tet, razvoj apli­ka­ci­je, mar­ka­ci­jo in pri­pra­vo poti za pešce, kole­sar­je, konje­ni­ke, ter ure­di­tev poti za invalide.