Camino Slovenija
Slovenija je od nekdaj prepoznana kot zeleni biser pod Alpami, česar se zaveda vse več slovenskih in tujih turistov. Zadnja leta se turizem v Sloveniji občutno razvija, kar je moč zaznati tudi v porastu turistov, a se sočasno strategija razvoja turizma usmerja stran od masovnega in bližje trajnostnemu turizmu. Tako se zadnja leta spodbuja lokalne ponudnike z namenom ponovne oživitve kmečkega, povprečnemu turistu neznanega turizma. Vse pogosteje se turisti odločajo tudi za »zeleni« turizem, pohodništvo, iščejo ponoven stik z naravo. Eden izmed vse bolj popularnih izbir postaja romarska pot Santiago de Camino.
Santiago de Camino je odlična španska pot, ki je zaslovela med letoma 1985 in 1990, ko so se pojavili prvi filmi o njej, in v Španijo vsako leto privabi številne romarje, mnogi izmed njih se vračajo večkrat. Letno jo obišče cca. 50.000 ljudi, ki prehodijo med 800 in 1000 kilometri, določene krajše poti, zadnjih 200 kilometrov, pa letno obišče in prehodi cca. 500.000 ljudi. Dobro organizirana, označena pot, ob kateri se nahajajo ustrezne namestitve, gostinske in kulturne ponudbe, so bistvenega pomena za tovrstno romanje in pogoj za uspešno realizacijo takšnega projekta. Slovensko podeželje ima brez dvoma vse adute v rokavu, da privablja domače in tuje romarje, a le, če bo ponudba celovita, povezana in enostavno dostopna za romarja.
Romarska pot, ali Camino, kot je zaslovela beseda, je znana in teče skozi celotno Evropo. Najbolje urejena je v španski Galiciji, kjer so jo s pomočjo evropskih sredstev dobro označili, med drugim tudi z betonskimi kamni ob poti, ki usmerjajo in podajajo informacijo, koliko kilometrov poti je še ostalo. Tudi v Sloveniji je vse več ljudi, ki so že (letno španski Camino obišče 800 Slovencev), ali pa še nameravajo prehoditi španski Camino; tisti, ki so ga že, pa si želijo tudi slovenske Jakobove poti. Slednja mora biti bolj organizirana, da bi kot taka lahko privabila več tujih in domačih turistov – Slovenija je namreč lepša od Galicije, a potrebuje ustrezno infrastrukturo za realizacijo projekta.
Glavno vodilo projekta »Slovenski Camino« je organizacija (enega) najboljših in najbolj prepoznanih ter obiskanih Caminov v Evropi in svetu. Da bo slednje izvedljivo, pa se moramo projekta sistemsko lotiti.
Člani Društva prijateljev poti sv. Jakoba v Sloveniji so naredili ogromno, pridobili veliko dovoljenj, a je zdaj čas, da navdihnemo še lokalne skupnosti, naj pripravijo infrastrukturo ter vključijo zaposlene, starejše, kmete, upokojence, razna društva, gastronomsko ponudbo itd., ki so ključni za vzpostavitev infrastrukture projekta. S člani omenjenega društva smo začeli sodelovati, se srečujemo, a se hkrati zavedamo, da so to dolgoročni projekti, ki zahtevajo aktivno udeležbo z obeh strani. Ko je govora o projektu, ki je podprt s strani EU, moramo aktivnosti proaktivno izvajati. Sprva nameravamo aplicirati za EU sredstva za celotno pot V‑Z, S‑J skupaj v sodelovanju s Francem Bogovičem in strategijo razvoja pametnih mest, vasi, »smart villages«; pozneje pa je cilj, da se (znotraj projekta vzpostavljen) »hardware«, torej vsa infrastruktura, albergi, kmečki turizem vzdržujejo sami.
Skozi nadgradnjo obstoječe romarske poti, boljše markacije, digitalizacije in celovite ponudbe duhovne, kulturne in turistične storitve nekomu, ki se je podal na pot, bomo slovensko romarsko pot dvignili na višji nivo. Slednja ne bo ponujena samo pripadnikom krščanske veroizpovedi, temveč vsem ostalim vernikom ali nevernikom, ki si želijo osrečiti sami sebe, ter zagotoviti svoj notranji mir in ljubezen, ter so pripravljeni preživeti pot brez televizije, telefona, interneta, oziroma uporabo omejijo na količino, ki je na poti nujno potrebna.
Multiplikativen učinek za državo je velik, kot že omenjeno se bo povečalo število delovnih mest na podeželju, slednje se bo obudilo, turizem se bo iz velikih mest prestavil na vasi, mi pa bomo imeli najboljši Camino na svetu, ki je za pešce, kolesarje, konjenike in delno tudi invalide prilagojen. Od španskega se bo razlikoval po raznoliki gastronomiji, novi infrastrukturi, odličnih prenočiščih, ki bodo postavljeni po sodobnih smernicah bivanja, s 4–6 posteljnimi sobami, po odličnih predavanjih skozi celotno pot, ki bodo romarju odprli misli zakaj so in kako postati srečnejši, ter pametni aplikaciji, ki ga bo vodila skozi celotno pot (kot v Španiji) in ga opozarjala na vse pomembne informacije in zgodovinske, verske, kulturne poti in znamenitosti ob poti. Aplikacija bo romarju omogočala tudi pregled in rezervacijo prenočišč in albergov, gostinska ponudba in kmečki turizem ob poti pa bosta slednje dopolnila s prenočitvijo in zajtrkom po primerni ceni. Slovenija je lepša od Galicije, predvsem pa raznolika od Prekmurja do Trsta, oziroma od Zagreba proti Alpam.
Od projekta pričakujemo, da se v naslednjih 3–5 letih izgradi infrastruktura, ki bo posledično zagotovila letni obisk med 150.000 do 300.000 obiskovalcev, ki bodo šli celotno pot ali del poti po Sloveniji. Ko bo infrastruktura dovolj dobra, bomo poskrbeli tudi za film, ki bo prikazal celovit produkt in storitev, predstavil Slovenijo in njene lepote. Povezali se bomo s slovensko turistično zbornico/agencijo, da bomo celotno pot nadgradili in oblikovali celovito ponudbo. Dejstvo je, da stolp na Lendavi letno obišče 100.000 obiskovalcev, Pot pod krošnjami pa cca. 10.000 ljudi na en dan v vikendu. Slovenci kakor tujci imamo torej zelo radi naravo, radi hodimo, a je ključna stvar, da so romarji dobro opremljeni in da je infrastruktura projektu prilagojena.
Od države pričakujemo, da nas javno podpre in usmeri, na katerih razpisih lahko kandidiramo, oziroma da razpiše razpise, na katerih lahko sodelujemo tako mi kot tudi akterji opisanega projekta – kmeti, občine, šole ipd., da bomo lahko kandidirali za pridobitev sredstev za postavitev infrastrukture, albergov, aplikacije itd. Vsi, ki delamo, ali pa še bomo delali na projektu slovenskega Camina, namreč delamo neprofitno. Sredstva, ki bodo za ta namen razpisana, se bodo porabljala javno in transparentno, za financiranje potrebne infrastrukture, vzpostavitev mreže albergov, opremljanje namestitvenih kapacitet, razvoj aplikacije, markacijo in pripravo poti za pešce, kolesarje, konjenike, ter ureditev poti za invalide.