Fran­ci Pli­ber­šek 1966 — 2024

Vsak človek je zase svet.

Z ogro­mno bole­či­no izra­ža­mo svo­jo glo­bo­ko žalost in pra­zni­no ob smr­ti naše­ga Fran­ci­ja. S svo­jo nena­dno smr­tjo nas je zapu­stil velik člo­vek.
Oče, soprog, direk­tor in huma­ni­ta­rec. Svo­jo ener­gi­jo je delil z vsa­kim, ki je imel sre­čo, da ga je poznal.
Fran­ci je bil ose­ba, ki je zna­la pri­sluh­ni­ti, razu­me­ti in pod­pre­ti dru­ge v tež­kih tre­nut­kih. Nje­go­va pri­so­tnost je pri­na­ša­la upa­nje mno­gim. Nje­go­va strast in lju­be­zen do MIK‑a, svo­jih zapo­sle­nih in bli­žnjih sta bili nale­zlji­vi, nje­go­va odso­tnost bo pusti­la veli­ko pra­zni­no v naših srcih.
V teh tež­kih tre­nut­kih ni pra­vih besed, samo ogro­mna pra­zni­na. Vsa nje­go­va deja­nje in dosež­ki govo­ri­jo sami zase! Naj nam nje­go­va spo­min in dedi­šči­na slu­ži­ta kot opo­min, da ceni­mo vsak tre­nu­tek in si pri­za­de­va­mo za lju­be­zen in dobro­to v sve­tu.
Fran­ci, hva­la ti za vse, kar si bil in kar si delil z nami. Tvoj spo­min bo večen in tvo­ja duša bo več­no žive­la v naših srcih

Kogar imaš rad, niko­li ne umre. Le daleč, daleč je …
Poči­vaj v Miru in več­na luč naj ti sve­ti.
Hva­la
______________________________________________
Dru­ži­na se Vam zahva­lju­je za vašo pod­po­ro, misli in molitev.