Popotovanje skozi 30 let ustvarjanja in rojevanja zgodbe enega največjih slovenskih proizvajalcev stavbnega pohištva, MIK Celje.
Zgodba o podjetju MIK Celje se je začela ob koncu 80-ih let, ko se je perspektiven in ambiciozen študent arhitekture, Franci Pliberšek, začel 
spogledovati s podjetništvom in ob svoji uspešni študijski poti odprl popoldansko obrt z izdelavo in prodajo parketa ter ladijskega poda. Leta 1990 je svojo popoldansko obrt nadgradil v samostojno podjetje, ki je razširilo svojo dejavnost v uvažanje in prodajo letvic in drugega materiala za uokvirjanje slik. Začetki podjetja MIK Celje tako segajo na domače dvorišče v celjskih Gajih. Mama Marija je v družinski hiši, kjer je Pliberšek odraščal, sinu odstopila garažo, v kateri je lahko s svojim tedanjim dekletom, zdaj dolgoletno soprogo Adrijano, in nekaj prijatelji začel udejanjati svoje podjetniške sanje.
Posel je v času tranzicije, ko so se ustanavljala tudi druga številna manjša podjetja, ki so se ukvarjala z uokvirjanjem slik, začel kmalu cveteti in MIK je postal eden vodilnih in kasneje tudi največji distributer materialov za uokvirjanje slik v samostojni Sloveniji. V samo 3 letih poslovanja, med leti 91 in 93, si je ustvaril bazo 200 stalnih st
rank, med katerimi so bili najbolj cenjeni slovenski uokvirjevalci in galeristi. Tako so ambicije in izostren poslovni čut Francija Pliberška gnali naprej. Kmalu je za številne slovenske proizvajalce oken začel uvažati stroje za izdelavo oken in tako je zaradi dobro vzpostavljenih kontaktov v tujini, svojemu znancu, obljubil, da mu bo uvozil prvo proizvodno linijo za izdelavo oken v Sloveniji. Takrat je Pliberšek, ki je, kljub mladosti, že imel kar nekaj poslovnih izkušenj, vedel, da gre za velik posel, ki se ne more zgoditi čez noč. Po nekaj mesecih intenzivnega dela, mu je le uspelo pripeljati obljubljeno linijo v Slovenijo. V vmesnem času pa se je zgodilo nepričakovano, podjetje znanca, za katerega je kupil in uvozil linijo za proizvodnjo oken, je v tem času propadlo. Pliberšek je tako ostal sam, z visokim finančnim dolgom in linijo za proizvodnjo oken, s katero ni vedel kaj bi. O tej zgodbi Pliberšek pove: »To je bil primeren trenutek za dvom in primerna prelomnica ob kateri bi se lahko ustavil. A, jaz ne verjamem v naključja. In verjamem v to, da se v vsaki stvari skriva neko sporočilo. Če imaš dobre namene, je zagotovo vsako sporočilo pozitivno.«
Ravno v tistem času je Pliberšek na dražbi kupil industrijsko halo propadlega celjskega podjetja in ko je stal pred linijo za izdelavo oken, ki je ni uspel prodati dogovorjenemu naročniku, si je rekel, da bo poskusil z izdelavo oken, četudi brez vsakršnega znanja. Prva okna je Franci Pliberšek začel izdelovati s soprogo Adrijano in zvestimi sodelavci na 600 m², kmalu se je proizvodnja razširila že na 1.700 m². Kot sam pravi, je v »težavi zagledal rešitev«, prva naročila so se začela vrstiti in tako je Pliberšek odplačal svoj dolg, kupček z dobičkom od prodaje prvih oken, pa je začel rasti.
Obdobje bliskovite rasti
Od leta 1998, ko je Pliberšek začel s proizvodnjo PVC oken, je podjetje prešlo v obdobje hitre rasti. MIKova okna so se do leta 2003 prodajala preko trgovca Merkur, s to potezo pa je rastel tudi promet in z njim dobiček, ki ga je Pliberšek s sodelavci vlagal v strokovnost, znanje in razvoj ter kadrovsko nadgradnjo podjetja. Iz sprva treh sodelavcev, ki so začeli pot MIKa v Pliberškovi domači garaži je podjetje MIK ob kocu 90-ih let že štelo 30 zaposlenih. Proizvodno linijo so leta 2000 nadgradili v računalniško vodeno, ki je bila ena prvih v Evropi. V neposredni bližini domače hiše, kjer je Pliberšek naredil svoje prve korake v podjetništvu, pa je MIK zgradili novo poslovno stavbo in v njej odprl prvi razstavni salon in galerijo MIK, v kateri so v sklopu dejavnosti uvažanja materialov za uokvirjanje slik, dali prostor številnim razstavam slovenskih likovnih umetnikov. Ko je bilo slovensko tržišče temeljito preizkušeno skozi prodajno mrežo Merkur, pa je MIK v letih med 2004 in 2008 začel širiti lastno maloprodajno mrežo iz rodnega Celja v vse slovenske regije. Temu so sledile otvoritve 9 razstavnih salonov v Celju, Mariboru, Ljubljani, Izoli, Murski Soboti in Novi Gorici in na zadnje tudi v Vojniku, Kranju in Novem mestu. Z odpiranjem salonov po vsej Sloveniji, se je MIK približal prav vsem Slovencem, ki so MIK začeli prepoznavati in ceniti kot kakovostnega proizvajalca stavbnega pohištva.
Ko iz majhnega zraste veliko in še večje
Kot pravi Pliberšek: »Za uspešno podjetje ni dovolj le en pogled, temveč skupek sposobnih posameznikov, ki imajo različne izkušnje in poglede kako pristopiti k neki stvari.« (citat iz knjige Vsemogočni v ogledalu avtorjev Francija Pliberška in Mateje Zorko Pavšar). Spomladi 2007 je MIK začel graditi nov upravni in proizvodni objekt v Vojniku, ki so ga zgradili v bliskovitih šestih mesecih. Ko se je podjetje septembra 2007 preselilo na novo lokacijo v Vojniku, se je število zaposlenih povzpelo na blizu 120 in do konca leta 2010 na več kot 190 zaposlenih in še 110 pogodbenih monterjev. Podjetje MIK je ves časa povečevanja števila zaposlenih, in tako tudi danes, namenjal veliko pozornosti počutju in zadovoljstvu ter razvoju zaposlenih. Tako od vsega začetka ob božiču obdaruje otroke zaposlenih, zaposlenim nudi redna izobraževanja, zanje organizira strokovno-družabne ekskurzije in dvakrat letno skupna praznovanja rojstnih dni zaposlen
ih. V podjetju MIK so uvedli tudi delovno mesto CHO (Chief Happiness Ofcer), ki skrbi za razvoj kadrov, njihovih potencialov, pozitivno delovno klimo in zadovoljstvo zaposlenih.
V letih, ki so sledila na novi lokaciji v Vojniku, so proizvodnji PVC oken dodali še proizvodnjo in prodajo ALU in lesenega stavbnega pohištva, prezračevanih fasad, razvoj in vgradnjo celovitih zasteklitvenih projektnih rešitev, vhodnih in požarnih vrat ter razvoj in proizvodnjo lokalnih prezračevalnih sistemov MIKrovent. Hkrati so se usmerili tudi v znanstveno – razvojno dejavnost z odprtjem inštituta prof. dr. Petra Novaka in testne komore, ki je edinstvena med slovenskimi proizvajalci stavbnega pohištva. V komori s simulacijo različnih klimatskih pogojev testirajo elemente stavbnega pohištva, ki jih proizvajajo, in lokalni prezračevalni sistem MIKrovent. Vse z namenom razvijanja in proizvodnje najbolj naprednih, izolativnih in energijsko učinkovitih elementov stavbnega pohištva in lokalnega prezračevanja. Tako je MIK Celje svojo dejavnost proizvodnje stavbnega pohištva nadgradil s krovno filozofijo pod sloganom »Izboljšujemo kakovost bivanja«.
Poslanstvo podjetja MIK je izboljševanje kakovosti bivanja
V zadnjih letih je, pod vizionarsko in družbeno odgovorno taktirko Francija Pliberška, podjetje MIK usmerjeno tudi v osveščanje javnosti o vplivu bolnih zgradb, ki so posledica uporabe visoko izolativnih gradbenih materialov, hkrati pa naše bivalne prostore spreminjajo v hermetično zaprte in polne slabega, zdravju škodljivega zraka. Tako je podjetje MIK najprej izdalo strokovno-populističen priročnik z naslovom »Kako izboljšati kakovost bivanja?« (mikcelje.si/brezplacno-svetovanje), ki bralca vodi skozi investicijo v stavbno pohištvo in ga opozarja na teme, na katere mora biti še posebej pozoren pri adaptaciji ali gradnji svojega doma. Priročniku pa je v zadnjem letu sledila tudi mednarodna spletna kampanja AIRless ERA (airlessera.com), ki opozarja na pasti sodobnega bivanja in ponuja učinkovite in zdravju prija
zne rešitve. Tudi razvoj MIKroventa je eden najnaprednejših med lokalnimi prezračevalnimi napravami. Odlikuje ga odlična rekuperacija, ki ohranja temperaturo notranjih prostor do 95 % kljub konstantnemu prezračevanju ter senzorji za izredno škodljiv plin Radon, VOC in CO2 ter visokokakovostni filtri, ki zrak tudi čistijo. Prav tako je podjetje MIK v zadnjem letu začelo izdajati polletno lifestyle revijo MIKaven Lajf, v kateri se loteva tem povezanih s sodobnim načinom življenja in bivanja. V času bliskovite rasti podjetja MIK in uspešnega poslovanja, pa je Franci Pliberšek leta 2012 v sodelovanju z Matejo Zorko Pavšar po svojem konceptu »iz prakse v teorijo« izdal biografsko knjigo »Vsemogočni v ogledalu«, ki je hkrati tudi priročnik za osebnostno rast.
Ko podjetje in podjetnik postaneta pomembna akterja v gospodarskem in družbenem prostoru
Občudovanja vredni rasti podjetja, širjenju prodajne mreže in proizvodnje, so sledile tudi druge dejavnosti, s katerimi sta se Franci Pliberšek in podjetje MIK v slovenski gospodarski in družbeni prostor zapisala kot prejemnika številnih gospodarskih in častnih priznaj, velika podpornika umetnosti, športa in podpornika socialno šibkih članov slovenske družbe. 
Podjetje MIK in Franci Pliberšek sta v letih 2007 in 2008 prejela veliko nagrado Gospodarske zbornice Slovenije, Franci Pliberšek je poslal naj Celjan in dobitnik Srebrnega celjskega viteza. V zadnjih letih pa je podjetje prejelo za svoj lokalni prezračevalni sistem MIKrovent srebrni ceh Obrtne zbornice Slovenije in srebrno nagrado za inovativnost Gospodarske zbornice Slovenije. Pliberšek in podjetje MIK sta postala tudi aktivna akterja v slovenskem gospodarstvu s pomembno vlogo pri ustanavljanju Slovenskega kluba podjetnikov, SBC. Danes SBC šteje že več kot 214 članov, Pliberšek pa je z MIKom v njem aktiven in konstruktiven ustanovni član. Pliberšek je v letih po 2012 postal tudi iskan komentator družbenopolitičnih in gospodarskih razmer v Sloveniji. Njegovi pismi predsednikoma vlad RS, v letih 2012 in 2014, z naslovoma “Delo je vrednota, ki je ne cenimo dovolj” in “Kaj bomo Slovenci pustili otrokom in vnukom kako bomo živeli jutri?”, sta odmevali v vseh slovenskih medijih. Slednje pismo je bilo celo najbolj brana vsebina na portalu častnika Finance.
MIK in zavezanost športu
Vse od leta 2000 podjetje MIK podpira tudi slovenski klubski šport in je ponosen in eden večjih sponzorjev večkratnih državnih in evropskih prvakov v rokometu, Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Iz sponzorstva rokometnega kluba se je rodila nadvse uspešna promocijska kampanja s takratnim kapetanom Eduardom Koksharovim in z njim legendarni slogan »Takšna okna imel bom tudi jaz«. Desetletje kasneje pa je Eduardov obraz zamenjal najboljši slovenskih hokejist vseh časov, Anže Kopitar in postal novi obraz blagovne znamke MIK v kampanji »Nepremagljivi«.
MIKova družbena odgovornost
Z rastjo pa se je podjetje usmerilo tudi v skrb za slovenske socialno šibke otroke. S projektom MIKova karavana otroškega smeha že 15. let 
vsako leto na morske počitnice odpelje 100 otrok iz socialno šibkih družin. V letošnjem letu, ko podjetje MIK praznuje 30 let, bodo omogočili počitnice kar 300 otrokom in tako v zadnjih 15 letih popeljali na morje že več kot 1.750 otrok. Mikova karavana otroškega smeha pa je več kot le donacija, vseh 15 let podjetje MIK sodeluje s svetovalnimi službami slovenskih osnovnih šol in izbira otroke, ki si najbolj zaslužijo počitnice z MIKovo karavano. Prav tako letovanje v celoti izpeljejo MIKovi vzgojitelji, ki skrbijo za otroke od jutra do večera. Zadnjih pet let pa se je podjetje MIK s svojim sodelavci in poslovnimi partnerji ter prijatelji odločilo podirati tudi športne rekorde. Z namenom, da bi zagotovili dodatna donacijska sredstva za MIKovo karavano otroškega smeha, vsako pomlad zadnjih 5 let prekolesarijo vso Slovenijo na MIKovi kolesarski turi S srcem na kolo. Na vseh kolesarskih turah kolesari tudi direktor Pliberšek, ki ga spremlja tudi njegova družina, udeleženci kolesarske ture s Pliberškom na čelu pa tudi vsako leto obiščejo otroke MIKove karavane na počitnicah, kjer z njimi preživijo ves dan.
Novo poglavje za družino Pliberšek in MIK Celje
Podjetja, ki so se intenzivno in aktivno ustanavljala na tranzicijskem prehodu v samostojno državo v začetku 90-ih let, so s prehodom v novo desetletje milenija, postavljena pred nove organizacijske in poslovne izzive. Generacija ustanoviteljev svoje posle že postopoma predaja svojim otrokom, ki bodo mnoga uspešna slovenska podjetja popeljali v novo obdobje zasebnega slovenskega gospodarstva. Ne le slovenski, temveč globalni trend narekuje, da prvi prenos nasledstva, preživi komaj tretjina podjetij, naslednje prenose pa le še desetina. Nekatera podjetja se vprašanja predajanja nasledstva lotevajo premišljeno in sistematizirano, z uveljavljanjem družinskih pogodb o predajanju nasledstva, s katerimi določijo obdobje predajanja in ključne akterje. Takšno podjetje je tudi MIK. Strokovnjaki za kadrovske zadeve in družinsko podjetništvo opozarjajo, da je za uspešen prenos nasledstva ključna vzgoja mlajših generacij, ki bodo kot nasledniki prevzeli vodenje podjetij. Tem morajo lastniki omogočiti karierno rast znotraj podjetja ter postopoma prevzeti vodenje določenega področja v podjetju, ki ga lahko opravljajo avtonomno in pri čemer so lahko izmerljivi rezultati uspešnosti. Prav tako stroka opozarja, da je ključno pripravljalno oziroma tranzicijsko obdobje, ki se mora začeti najkasneje pet let pred predajo nasledstva. Tako se je izzivov, ki ji prinaša predaja nasledstva podjetja MIK drugi generaciji, lotila tudi družina Pliberšek, ob podpori vodilnih kadrov v podjetju. A, izzivi so veliki, ne le na področju vodenja podjetja in uspešnega poslovanja, ampak tudi na področju vzpostavljanja kredibilne avtonomije mlajše generacije v podjetjih, ter tudi skozi dodatne izzive v usklajevanju, vzdrževanju in nadgradnji družinskih in poslovnih odnosov ter uspešni kombinaciji obeh sfer. Tako med generacijo staršev, ki so ustanovili in uspešno vodili MIK in otroci Francija in Adrijane Pliberšek, ki postopoma prevzemajo podjetje v samostojno vodenje. Tako je družina Pliberšek v naslednjih 5ih letih začrtala pot postopnega predajanja vodenja podjetja v roke najstarejšemu sinu Alenu, ki se je rodil le nekaj let po ustanovitvi podjetja in skupaj s svojo mlajšo sestro Najo in bratom Timonom, ob močnem prepletanju družinskega in poslovnega življenja njihovih staršev, ki sta gradila podjetje MIK, s podjetjem tako rekoč odrastel. Zadnja tri leta pa postopoma stopa po očetovih in maminih stopinjah kot vodja maloprodaje. Družina Pliberšek se tako ob vstopu v 4. desetletje delovanja podjetja MIK ozira v prihodnost, ki jo bo vodil najstarejši sin. Vsakemu izmed otrok sta zakonca Pliberšek z družinsko pogodbo dala možnost izbire ali želijo sodelovati pri vodenju podjetja ali gredo po samostojni poti. Prav tako je v družinski pogodbi zapisano, da morajo vsi trije otroci pridobiti delovne izkušnje tudi v tujini, preden se zaposlijo v domačem podjetju. Tako se je srednja hči Naja odločila po študiju marketinga in odnosov z javnostmi v Londonu, da tam ostane in se preizkusi v marketing in PR-ovskih vodah glasbene industrije, med tem ko je najmlajši sin Timon šele začel s študijem na ljubljanski gradbeni fakulteti. Alen Pliberšek, najstarejši sin, tako zdaj prav zagotovo stopa v velike čevlje svojih staršev, za katere verjamemo, da mu jih bo ob podpori očeta, mame in vodilnih v MIKu v naslednjih letih uspelo uspešno zapolniti in popeljati MIK na pot novega obdobja rasti in uspehov.
