EKSKUZIVNO: Franci Pliberšek o podjetju MIK, ZKP in dobrodelnosti

Fran­ci Pli­ber­šek je lastnik in gene­ral­ni direk­tor pod­je­tja, ki pro­i­zva­ja naj­brž naj­bolj zna­na okna v drža­vi. Na pod­je­tni­ško pot je sto­pil že pred 30 leti in še danes vodi uspe­šno gospo­dar­sko druž­bo. Zgod­ba o MIK‑u je obe­nem ena od bolj pre­po­znav­nih slo­ven­skih zgodb o uspehu.

G. Pli­ber­šek, podob­no kot mno­gi dru­gi uspe­šni slo­ven­ski pod­je­tni­ki ste teme­lje za MIK-ov tržni uspeh posta­vi­li že na začet­ku devet­de­se­tih let. Kaj vas je tedaj pre­pri­ča­lo, da ste se odlo­či­li za pot med zaseb­ni­ke in sicer še pre­den se je Slo­ve­ni­ja osamosvojila?

“Pod­je­tje sem usta­no­vil že v štu­dent­skih časih, ko sem zaklju­če­val štu­dij arhi­tek­tu­re v Ljubljani.Inspiracija za zače­tek uva­ža­nja letvic za okvir­ja­nje slik, je del­no izha­ja­la tudi iz estet­ske nara­ve moje­ga štu­di­ja, ki ga je opre­de­lje­va­lo tudi obli­ko­va­nje inte­ri­er­jev. S pra­vo ener­gi­jo in odlo­če­no­stjo sem se odlo­čil za čisto svo­jo pot, nisem želel hodi­ti po tujih sto­pi­njah, niti sle­po sle­di­ti osta­lim, zato je bilo samo­stoj­no pod­je­tni­štvo prvi tak korak, ki je kma­lu pre­ra­stel v resno pod­je­tje, spr­va naj­ve­čje­ga slo­ven­ske­ga dis­tri­bu­ter­ja letvic in mate­ri­a­lov za okvir­ja­nje slik, kasne­je tudi v naj­ve­čje­ga slo­ven­ske­ga pro­i­zva­jal­ca oken in dru­ge­ga stavb­ne­ga pohištva.”

Danes pra­vi­jo, da je za razvoj uspe­šne­ga pod­je­tje potre­ben pred­vsem pogum, a naj­brž so ena­ko, če že ne celo bolj pomemb­ni tudi stro­kov­no teh­nič­no zna­nje, dobre osno­ve eko­no­mi­je in pozna­va­nje zako­no­da­je. Kaj vse mora torej sodo­ben lastnik oz. odgo­vor­ni mana­ger pod­je­tja obvladati?

“Seve­da je dobra kom­bi­na­ci­ja obo­je­ga, trdne volje, moči, opti­miz­ma in pozi­tiv­ne narav­na­no­sti ter pogu­ma, ki mora­jo biti seve­da tudi pod­kre­plje­ni z zna­njem tako s podro­čja teh­no­lo­gi­je, eko­no­mi­je, pra­va in podob­no, pred­vsem pa je pomemb­no nače­lo ZKP. Pri vode­nju se vedno rav­nam po ‘nače­lih ZKP’ (zdra­ve kmeč­ke pame­ti), poslu­jem pre­u­dar­no, ven­dar je veli­ko­krat potreb­no spre­je­ti tudi dolo­če­na tve­ga­nja, ki pri­ne­se­jo konč­ni uspeh. Bistven mi je tudi stik z moji­mi zapo­sle­ni­mi, sem direk­tor, ki ga boste našli tako v teh­nič­nem sek­tor­ju, kot v pro­da­ji, pro­i­zvo­dnji, skla­di­šču in na tere­nu. Ver­ja­mem, da je dober direk­tor oz. mana­ger tisti, ki ne osta­ja zaprt med 4 ste­na­mi svo­je pisarne.”

No, lah­ko bi vas mari­sko­mu dali za vzgled, saj v naj­ra­zlič­nje­ših segmen­tih vsak­da­nje­ga življe­nja mno­go pre­po­go­sto pogre­ša­mo prav ZKP. No, da ne zai­de­mo – kaj pa pra­vi­jo MIK-ove finanč­ne šte­vil­ke? Kako ste poslo­va­li lani in kaj pri­ča­ku­je­te v letu 2019?

“Lan­sko leto smo zaklju­či­li z 18,5 mio € pro­me­ta, od tega, 1,35 mio € EBITDA ali dobič­ka iz poslo­va­nja pred amor­ti­za­ci­jo. Za novo leto smo si zasta­vi­li cilj 10 do 15 % rasti.”

Te šte­vil­ke pove­jo vse. Kakšen pa potem je vaš obi­ča­jen delov­ni urnik – ste v ‘fir­mi’ od zore do mra­ka, ali ste uspe­li s sode­lav­ci vzpo­sta­vit takšen sis­tem dela, ki vam omo­go­ča tudi neko nor­mal­no dozo pro­ste­ga časa?

“Svo­je delav­ni­ke zače­njam zgo­daj zju­traj, s kre­a­tiv­nim indi­vi­du­al­nim bra­in­stor­min­gom na spre­ho­du v nara­vi, v kate­rem si posta­vim dnev­ne pri­o­ri­te­te in vzpo­sta­vim notra­njo ener­gi­jo za vse izzi­ve, ki so tisti dan pred nami. V pod­je­tju imam odli­čen ožji vod­stve­ni tim sode­lav­cev, ki skr­bi­jo vsak za svo­je podro­čje, seve­da v kon­stan­tni komu­ni­ka­cij z mano kot gene­ral­nim direk­tor­jem in mojim pomoč­ni­kom, ima­mo tudi redne teden­ske kole­gi­je. Veli­ko sem tudi na poslov­nih poteh in sestan­kih tako doma kot v tuji­ni, zato je še pose­bej pomemb­no, da imam okrog sebe zane­sljiv in zau­pa­nja vre­den ter učin­ko­vit vod­stve­ni tim.

Kar se tiče pa delav­ni­ka, je pa tako, da ko je pod­je­tje enkrat tvo­je, ko imaš v sebi, da si ga zgra­dil z lastni­mi roka­mi, je to način tvo­je­ga življe­nja, zato ne deliš služ­be­ne­ga in pro­ste­ga časa. Mene pri mojem delu vodi strast, ki jo poga­nja trdo delo, za to kar imam rad, naš MIK in tako se tudi dalj­ši delav­ni­ki in delo ob viken­dih ne doje­ma kot le delo, ampak življenj­sko poslan­stvo smi­sel in cilj. 

Seve­da pa obsta­ja­jo v dne­vu in tednu tudi tre­nut­ki, ko si vza­mem čas le zase in dru­ži­no, pri vsa­ko­dnev­nih obre­me­ni­tvah in služ­be­nem tem­pu, je pomemb­no, da si vza­me­mo čas le zase, za spro­sti­tev v obli­ki špor­tnih dejav­no­sti, bra­nja in dru­že­nja. Za poslov­ne uspe­he je bistve­no ohra­nja­nje in nego­va­nje ne le psi­ho­lo­ške tem­več tudi fizič­ne kondicije.”

Ali vam ob vseh vaših pod­je­tni­ških obve­zno­stih uspe spro­ti poskr­be­ti tudi za kakšno doda­tno šola­nje, izo­bra­že­va­nje, tečaj?

“Ves čas vla­gam tudi v stro­kov­na in jezi­kov­na izo­bra­že­va­nja, ter stro­kov­na izpo­pol­nje­va­nja, kate­ra so dobro­do­šla za dobro vode­nje pod­je­tja ter moti­vi­ra­nje in vode­nje zapo­sle­nih. Veli­ko berem stro­kov­no lite­ra­tu­ro in se obča­sno ude­le­žim tudi duhov­nih semi­nar­jev in vaj, ki mi poma­ga­jo ohra­nja­ti in kre­pi­ti psi­ho­fi­zič­no kondicijo.

Ver­ja­mem, da več kot vla­gaš v lastno zna­nje, bolj­ši posta­jaš, ne le zase, mar­več tudi za sode­lav­ce, s kate­ri­mi delaš in za svo­je bli­žnje. Redno vla­gam tudi v zapo­sle­ne, tako da v pod­je­tju orga­ni­zi­ra­mo raz­lič­na stro­kov­na izo­bra­že­va­nja, za kate­ra meni­mo, da lah­ko dopri­ne­se­jo h kako­vo­sti dela in šir­je­nju znanj naših zaposlenih.”

Kako pa je prav­za­prav danes orga­ni­zi­ra­no vaše pod­je­tje, koli­ko je zapo­sle­nih in ali tudi vi mor­da raz­mi­šlja­te o kakšni širi­tvi v tujino?

“Naš MIK tre­nu­tno zapo­slu­je 180 lju­di, ki so raz­po­re­je­ni med upra­vo, pro­i­zvo­dnjo, zale­dne služ­be in devet raz­stav­nih salo­nov po Slo­ve­ni­ji. Ima­mo tudi 100 zuna­njih sode­lav­cev, ki so del pogod­be­nih mon­ter­skih sku­pin. Pred­stav­ni­štvo ima­mo tudi v Nem­či­ji, kjer ima­mo v Mün­ch­nu raz­stav­ni salon, delu­je­mo pa tudi na kanad­skem in ame­ri­škem trgu.”

 Pa ste mor­da kdaj resno pomi­sli­li, da bi se mor­da neke­ga dne aktiv­no vklju­či­li v slo­ven­sko poli­ti­ko (in zakaj)? Bi na pri­mer pre­vze­li vode­nje kakšne stranke?

“O aktiv­nem vklju­če­va­nju v slo­ven­sko poli­ti­ko ne raz­mi­šljam, prav tako me ne zani­ma stran­kar­ska opre­de­li­tev, kot velja v Slo­ve­ni­ji. Kot pod­je­tni­ka in Slo­ven­ca me zani­ma, le kdo dela dobro in kdo sla­bo, poli­tič­ne bar­ve so zame nepo­memb­ne in se z nji­mi ne ome­ju­jem, prav tako se pre­ko njih ne opre­de­lju­jem. Sem pa v letih 2012 in 2014 podal svo­je mne­nje o tem, kaj potre­bu­je naša drža­va tako desni kot tudi levi vla­di, v pismih pred­se­dni­ko­ma obeh vlad, ki sta doži­ve­li velik odziv javnosti.

Kar hočem pove­da­ti je to, da kot pod­je­tnik in član Slo­ven­ske­ga klu­ba pod­je­tni­kov SBC aktiv­no sode­lu­jem v kon­struk­tiv­nih deba­tah med gospo­dar­stvom in poli­ti­ko, sem vedno odprt za delje­nje prak­tič­nih pri­po­ro­čil in idej slo­ven­ske­ga gospo­dar­stva z drža­vo, ki bi pri­po­mo­gle k bolj­še­mu delo­va­nju drža­ve in vzpo­nu gospo­dar­stva ter posle­dič­no bla­gi­nje za vse državljane.”

Pri­ho­dnje leto jih bo MIK imel že okro­glih 30. Na kaj danes naj­prej pomi­sli­te, če vam ome­ni­mo ‘sla­be čase’? In na kaj naj­prej pomi­sli­te, če ome­ni­mo ‘dobre čase’?

“Lah­ko ver­ja­me­te, da je 30 let dol­ga doba za pod­je­tni­ka, ki je izgra­dil svo­je pod­je­tje in ga ohra­nil na gospo­dar­skem zemlje­vi­du toli­ko časa. Seve­da so to obdo­bje zazna­mo­va­li tako dobri časi, vzpo­na, gospo­dar­ske rasti in raz­cve­ta, ko smo v letih od 2001 do 2010 vsa­ko leto rastli pov­preč­no za 45%, kot tudi sla­bi časi, ki so nas dohi­te­li z vrhun­cem rece­si­je v Slo­ve­ni­ji in usta­vi­tvi­jo grad­be­ne branže.

Pre­ži­ve­li smo jih, celi, brez odpu­šče­nja, s pozi­tiv­no narav­na­no­stjo in pošte­nim in trdim delom vseh MIKov­cev. Zdaj smo ponov­no v obdo­bju konjunk­tu­re, kar se pozna tudi na raz­cve­tu grad­be­ni­štva in inve­sti­cij, kar je vse­ka­kor dober kazal­nik in pozi­ti­ven trend tudi v naši bran­ži pro­i­zvo­dnje stavb­ne­ga pohištva.”

Če se vrne­mo k ene­mu od pre­lo­mnih tre­nut­kov za vaše pod­je­tje. Kdo je dobil ide­jo za TV-oglas z roko­me­ta­šem Kokša­ro­vim ter slav­no fra­zo ‘takšna okna imel bom tudi jaz’ in (če se seve­da to sploh da oce­nit) koli­ko pro­fi­ta je teh par besed pri­ne­slo vaše­mu podjetju?

“Ide­ja se je rodi­la v našem mar­ke­ting oddel­ku, v letih ko smo posta­li spon­zor celj­ske­ga roko­me­tne­ga klu­ba. Edvard je takrat bil kape­tan klu­ba, ki je bil v top špi­ci evrop­ske roko­me­tne sce­ne in kot spon­zor­jem se nam je zde­la odlič­na pote­za, da tudi komu­ni­ka­cij­sko kam­pa­njo za naša okna pove­že­mo s klu­bom in nje­go­vim glav­nim likom, ki ga sponzoriramo.

Kre­a­tiv­na ide­ja je bila ta da Edvard pove, da si želi MIKo­vih oken, zara­di nje­go­ve­ga sim­pa­tič­no nero­dne­ga izra­ža­nja v slo­ven­skem jezi­ku, pa se je rodil zna­me­ni­ti sta­vek ‘Takšna okna imel bom tudi jaz’, ki se je obli­ko­val pov­sem spon­ta­no na sne­ma­nju kam­pa­nje in postal več­le­tni zašči­tni in pre­po­znav­ni znak za našo bla­gov­no znam­ko, po kate­rem se nas mno­gi Slo­ven­ci spo­mni­jo še danes, kljub temu, da te kam­pa­nje že devet let ne ogla­šu­je­mo na televiziji.

Pro­fit bi tež­ko oce­nil, sigur­no pa je kam­pa­nja s svo­jo pre­po­znav­no­stjo, pozi­tiv­no vpli­va­la na našo pro­da­jo in poslov­ne rezul­ta­te, prav tako pa je veli­ko pri­po­mo­gla tudi k pre­po­znav­no­sti in pri­lju­blje­no­sti roko­me­tne­ga klu­ba Celje in Edvar­da Kokšareva.”

Koli­kor vemo, že dol­go finanč­no poma­ga­te ne le roko­me­ta­šem, ampak tudi dru­gim špor­tni­kom, pa še v Rotary klu­bu ste. Ne zani­ma nas s koli­ko (denar­ja), ampak komu vse poma­ga­te in zakaj ste se odlo­či­li prav za te posa­me­zni­ka ali skupine?

“Naš osre­dnji druž­be­no odgo­vor­ni pro­jekt že 14. leto zapo­red osta­ja MIKo­va kara­va­na otro­ške­ga sme­ha, s kate­ro vsa­ko leto na mor­je odpe­lje­mo na 7‑dnevno leto­va­nje 100 otrok iz soci­al­no ogro­že­nih dru­žin. Letos bomo že 4. zapo­red pre­ko­le­sa­ri­li celo­tno Slo­ve­ni­jo od Mur­ske Sobo­te do Izo­le, pod naslo­vom ‘S srcem na kolo’. Kole­sar­ska tura ni name­nje­na le zbi­ra­nju doda­tnih sred­stev za izved­bo MIKo­ve kara­va­ne, ampak tudi oza­ve­šča­nju o zdra­vem način življe­nja in var­nem kole­sar­je­nju na slo­ven­skih cestah.

Prav tako že 19 let osta­ja­mo zve­sti pod­pi­ra­nju celj­ske­ga roko­me­tne­ga klu­ba. Pod­pi­ra­mo tudi raz­lič­ne indi­vi­du­al­ne špor­te in kul­tur­no-ume­tni­ške dogod­ke v lokal­nem oko­lju. Sam kot posa­me­znik pa sem del tudi šte­vil­nih dobro­del­nih pro­jek­tov Rotary klu­ba Celje, kate­re­ga sem tudi usta­nov­ni član in letos že dru­gič tudi pred­se­dnik. Prav tako sem bil v letih 2011 do 2016 asi­stent guver­ner­ja Rotarydi­s­tric­ta 1912.

Moja temelj­na vre­dno­ta je poma­ga­ti dru­gim, v kakr­šni­ko­li obli­ki, ni nuj­no da le v finanč­ni, lah­ko tudi s poslov­ni­mi nasve­ti, men­tor­stvom mla­dim, ki sto­pa­jo na pod­je­tni­ško pot in duhov­nim vode­njem. Ver­ja­mem namreč, da več kot daješ, več ti veso­lje vrne in več imaš; torej, bogat si toli­ko kot daš in toli­ko, kot imaš na raču­nu, saj je boga­stvo duše, ki jo pol­ni­jo dobro deja­nja , tisto, ki je neprecenljivo.”