Franci Pliberšek

Podjetnik, predavatelj, vizionar in oster kritik političnih in družbenih razmer.

Fleksibilnost ali varnost? Oboje. Fleksibilnost je varnost.

Če zago­to­vi­mo na trgu delov­ne sile fle­ksi­bil­nost, zago­to­vi­mo na dol­gi rok tudi var­nost. To ni le flo­sku­la, to trdi­tev doka­zu­je­jo in potr­ju­je­jo šte­vil­ne raz­vi­te drža­ve, ki so si trg delov­ne sile že ure­di­le. Pa ne rabi­mo iti kam daleč, poglej­mo v sose­dnjo Avstri­jo, kamor se Slo­ven­ci masov­no zapo­slu­je­jo.  Če je fle­ksi­bil­nost tako sla­ba, zakaj torej odha­ja­jo tja? Poglej­mo, kakšen ima­jo te drža­ve BDP, kakšna je kako­vost življe­nja v teh drža­vah. Tam so pla­če vsaj 2x in več viš­je od slo­ven­skih, hkra­ti pa so stro­ški kot so hra­na, oble­ke, pre­voz in izo­bra­že­va­nje bistve­no niž­ji, vrt­ci pa so celo brez­plač­ni. Ne rabi­mo veli­ko raz­mi­šlja­ti, da pri­de­mo do spo­zna­nja, da jim je fle­ksi­bil­nost trga dela pri­ne­sla dobre rezul­ta­te, zago­to­vi­la zapo­sle­nim var­nost in jim dvi­gni­la kako­vost življe­nja. Kakšno var­nost pa ima zapo­sle­ni v pod­je­tju, ki je na robu pro­pa­da? Je var­nost to, da po par mese­cev ne dobi pla­če in nika­kr­šne­ga nado­me­sti­la, je pa seve­da redno zapo­slen za nedo­lo­čen čas?  Pod­je­tja mora­jo biti fle­ksi­bil­na, če želi­jo uspe­ti. Fle­ksi­bil­na na vseh podro­čjih od razvo­ja, do ponud­be kakor tudi na podro­čju zapo­slo­va­nja. Od vse­ga tega se na glas govo­ri le o tem, da bo zdaj direk­tor lah­ko odpu­stil člo­ve­ka kar tako? Sli­ši se kru­to, toda če pogle­da­mo celo sli­ko, ga danes sploh ne rabi več odpu­sti­ti, da osta­ne brez pla­če, pod­je­tje par mese­cev ali celo let živo­ta­ri, zapo­sle­ni pa so brez plač…. A je to prav? Ali je to naša var­nost? Stre­mi­mo k temu ali stre­mi­mo h kako­vo­stnim in zdra­vim pod­je­tjem, ki ustvar­ja­jo dobi­ček in pov­pra­še­va­nje po zapo­sle­nih? Pod­je­tje, ki dela dobro potre­bu­je za to dobre zapo­sle­ne, ki so pri svo­jem delu pro­duk­tiv­ni in pod­je­tju pri­pa­dni in takih zago­to­vo ne bo nih­če kar brez razlo­ga odpu­stil. Sta­bil­na pod­je­tja, ki niso veza­na na sezon­sko delo zelo malo odpu­šča­jo zapo­sle­ne, razu­mlji­vo pa mora biti, da mora­jo ime­ti tisti, ki so veza­ni na sezon­sko delo take pogo­je, da lah­ko delav­ca dobi­jo v tistem tre­nut­ku, ko ga potre­bu­je­jo in izven sezo­ne šte­vi­lo zapo­sle­nih brez večjih biro­krat­skih ome­ji­tev in nesmi­sel­nih časov­nih rokov tudi zmanj­ša­jo. Kako naj pod­je­tje za 30 dni vna­prej napo­ve za koli­ko bo čez 30 dni zmanj­ša­lo šte­vi­lo zapo­sle­nih in nato še 3 mese­ce drži zapo­sle­ne v odpo­ve­dnem roku, če pa jih danes še potre­bu­je, saj je sezo­na v teku? Kako naj delo­da­ja­lec v sto­ri­tve­ni grad­be­ni dejav­no­sti ali turiz­mu za 30 dni vna­prej ve, do kate­re­ga datu­ma toč­no bo tra­ja­la tokra­tna sezo­na. Fle­ksi­bil­nost trga delov­ne sile je nuj­na, če želi­mo zdra­vim pod­je­tjem zago­to­vi­ti, da bodo dela­la dobro še naprej. Dobro bodo dela­la le, če bodo ime­la dobre zapo­sle­ne in dobri zapo­sle­ni so tisi, ki jih vsak delo­da­ja­lec želi zadr­ža­ti in nagra­di­ti ne pa odpu­sti­ti. Gre spet za vzbu­ja­nje pani­ke s pove­li­če­va­njem samo ene­ga vidi­ka celo­tne zade­ve. Sin­di­ka­ti sva­ri­jo, da bo zdaj lah­ko vsak delo­da­ja­lec kar čez noč odpu­stil zapo­sle­ne­ga, če mu ta ne bo všeč. Bi rekel, da že dol­go niso bili v kakšnem pod­je­tju. Dober delo­da­ja­lec in mana­ger tega zago­to­vo ne bo nare­dil, saj se zave­da, da so nje­go­vi zapo­sle­ni naj­ve­čje boga­stvo pod­je­tja in se bo tru­dil zago­to­vi­ti jim kar naj­bolj­še pogo­je in nagra­de, pred­vsem pa jim bo zago­to­vil var­nost. Slab delo­da­ja­lec pa bo v vsa­kem pri­me­ru našel reši­tev, da bo svo­je zapo­sle­ne pre­ten­tal in izko­ri­stil. Poglej­te naša držav­na pod­je­tja, pa se vpra­šaj­te kje se doga­ja­jo kri­vi­ce. Seve­da naj­laž­je je med lju­dmi seja­ti strah, a bi bilo po moje bolje, da se sin­di­ka­ti ukvar­ja­jo s pre­ven­ti­vo in prav spre­mem­be na podro­čju fle­ksi­bil­no­sti so tiste, ki bi nas mor­da že prej lah­ko obva­ro­va­le pred tre­nu­tnim sta­njem. Bori­jo se za nekaj, kar danes več ne obsta­ja, name­sto, da bi poma­ga­li ustvar­ja­ti pogo­je, ki bodo zago­ta­vlja­li obstoj pod­je­tij in na tak način slo­ven­ske­mu delav­cu zago­to­vi­li pra­vi­co do dostoj­ne­ga življe­nja. Zdra­va pod­je­tja potre­bu­je­jo dobre zapo­sle­ne in zapo­sle­ni se mora zna­ti doka­za­ti, da je dober. Več kot bo ime­lo pod­je­tje dobrih in učin­ko­vi­tih zapo­sle­nih, večja bo pro­duk­tiv­nost na rav­ni pod­je­tja, bolj­še bo poslo­va­nje in več delov­nih mest bo pod­je­tje odpi­ra­lo.

 

Rezul­tat tre­nu­tne­ga sta­nja in »vpi­tja« sin­di­ka­tov je 110.000 brez­po­sel­nih in pod­je­tja od kate­rih jih je 13 na robu pro­pa­da, 13 jih živo­ta­ri, 13 pa jih za zdaj še dobro dela, a bodo v takšnem nezdra­vem oko­lju tudi slej ko prej »zbo­le­la«.

 

Torej? Hoče­mo spre­mem­be? Želi­mo dobra pod­je­tja, ki bodo s svo­jo fle­ksi­bil­no­stjo kon­ku­renč­na doma in v tuji­ni in bodo pri­spe­va­la k dvi­gu BDP ali želi­mo pod­je­tja na robu pod­je­tja, ki svo­jim zapo­sle­nim ne izpla­ču­je­jo plač a jih vodi­jo kot redno zapo­sle­ne in tako fik­tiv­no niža­jo šte­vi­lo brez­po­sel­nih? Pre­pri­čan sem, da se v tem vpra­ša­nju odkri­va odgo­vor.

0 comments
Submit comment