Franci Pliberšek

Podjetnik, predavatelj, vizionar in oster kritik političnih in družbenih razmer.

Archive
Neuvrščeni

Konec sep­tem­bra me je pod­je­tje Talum, kot poseb­ne­ga gosta, pova­bi­lo na nji­hov 4. dan ino­va­tiv­no­sti, na kate­rem so pode­li­li nagra­de svo­jim zapo­sle­nim, za dosež­ke na podro­čju ino­va­cij. Ude­le­ži­ti se dogod­ka tako pri­zna­ne­ga in uspe­šne­ga pod­je­tja, mi je bilo v veli­ko vese­lje in čast.

Inter­vju z mano, obja­vljen v Alu­mi­ni­ju, časo­pi­su druž­be Talum d. d., si lah­ko pre­be­re­te TUKAJ.

 

SONY DSC

SONY DSC

Več ...

Bil je les, ladij­ski pod, še v času štu­di­ja arhi­tek­tu­re leta 87.… in pri­šlo je pre­lo­mno leto 1990, ko je nastal naš MIK. Bile so letvi­ce za okvir­je. Vmes se je rodi­la lju­be­zen. Pri­šla je želja po sku­pnih izzi­vih in nasta­la je pro­i­zvo­dnja oken. A ni še bilo miru… Žele­li smo biti prvi. Sle­di­li smo razvo­ju teh­no­lo­gi­je. Od leta 2002 do 2007 je bila je veli­ka rast — celi 45 % letno in leta 2007 smo se konč­no pre­se­li­li domov v Voj­nik od koder smo osvo­ji­li naj­prej Slo­ve­ni­jo, zadnja leta pa, kljub vsem ovi­ram, tudi svet.

Bilo je veli­ko zado­volj­nih kup­cev, v zadnjih osmih letih smo izde­la­li in vgra­di­li 120.000 oken na leto kar pome­ni sku­paj dober MILIJON oken.

Hva­la prav vsa­ke­mu naše­mu kup­cu, ki nam je zau­pal in izbral okna MIK. Pono­sni smo, da nam stran­ke zau­pa­jo in jim lah­ko poma­ga­mo zgra­di­ti topel, var­čen in zdrav dom. Od pro­i­zva­jal­ca oken in okvir­jev smo do danes pre­šli v pod­je­tje, ki želi z razvo­jem kako­vo­stne­ga stavb­ne­ga pohi­štva in reši­tev za pre­zra­če­va­nje, dvi­gni­ti kako­vost biva­nja in izbolj­ša­ti kako­vost življe­nja.

Vsi, ki me pozna­jo vedo, da imam rad ume­tnost, pred­vsem likov­no. Iz tega se je rodil naš prvi posel in do danes smo vsa­ke­mu Slo­ven­cu pro­da­li že več kot 5 metrov letvic za uokvir­ja­nje. Zadnja leta vodi ta posel moja žena Adri­ja­na, ki mi vsa ta leta ne le sto­ji ob stra­ni, ampak vse­sko­zi sou­stvar­ja z menoj. V pre­te­klih 15 letih smo v naših ume­tno­stnih gale­ri­jah v salo­nih v Lju­blja­ni, Celju in Voj­ni­ku gosti­li že več kot 145 raz­stav pri­zna­nih doma­čih in tujih sli­kar­jev in mar­si­ka­te­re­mu mla­de­mu sli­kar­ju omo­go­či­li prvo samo­stoj­no raz­sta­vo.

A mi se še nismo usta­vi­li. Naša vizi­ja, da posta­ne­mo vodil­ni pro­i­zva­ja­lec stavb­ne­ga pohi­štva je bila ure­sni­če­na. Tega ne bi dose­gli brez odlič­ne eki­pe, ki je sanja­la iste sanje in bila pri­pra­vlje­na za ure­sni­či­tev teh sanj trdo dela­ti.

Že od vse­ga začet­ka od  leta 91 je bila z menoj žena Adri­ja­na. Leta 94 so se nama pri­dru­ži­li še Toni, Mate­ja in pokoj­ni Gorazd. Po kon­ča­nju fakul­te­te smo sku­paj še bolj zagna­li fir­mo. Nato je pri­šla eki­pa s kate­ro smo leta 98 zagna­li pro­i­zvo­dnjo oken — Hin­ko, Nata­ša, Tomaž, Matej, Jer­nej in še mno­gi dru­gi. Sku­paj smo pra­vil­no obra­ča­li jadra na MIKo­vi lad­ji. Hva­la vam za vse trud in ener­gi­jo, ki ste jo pusti­li v MIKu in sou­stvar­ja­li zgod­bo MIKo­ve­ga duha. Sku­paj smo doži­ve­li nepo­zab­ne tre­nut­ke in posta­vi­li trde teme­lje na kate­rih smo nato gra­di­li svo­jo pot.

Zadnja leta so bila še pose­bej vihar­na, a neka­te­ri smo sku­paj pre­ja­dra­li tudi ta — Tomaž, Nata­li­ja, Mar­ko, Andrej, Uroš, Tanja, Uroš, Mar­je­ta in še mno­gi dru­gi. Pa seve­da sode­lav­ci iz pro­i­zvo­dnje Blaž, Vla­do, Viki, Dani­lo in dru­gi — moja nepre­ma­glji­va eki­pa, ki je noben vihar ni zama­jal.

Hva­la vam iz vse­ga srca. Vi ste MIK. Vi ste bit zgod­be, ki jo bom pri­po­ve­do­val svo­jim vnu­kom. Dose­gli smo dolo­če­ne cilje in ure­sni­či­li sanje. Nismo še obu­pa­li.

Danes pogu­mno stre­mi­mo pre­ko meja, z novi­mi ide­ja­mi in novi­mi reši­tva­mi. Z eki­po, ki ver­ja­me. Z eki­po, ki si upa. Z eki­po v kate­ro ver­ja­mem, da bo segla še viš­je in MIK pope­lja­la naprej v svet.  Ima­mo zna­nje, ima­mo sanje. In vsak dan je nova pri­lo­žnost, da jih ure­sni­či­mo! Moje eki­pa ve kako!

Vla­ga­mo tudi v lastno zna­nje — usta­no­vi­li smo MIKo­vo aka­de­mi­jo, v sklo­pu kate­re pote­ka­jo izo­bra­že­va­nja in kjer izpol­nju­je­mo svo­je pro­daj­ne vešči­ne. Letos pa smo vzpo­sta­vi­li tudi nov izo­bra­že­val­ni video cen­ter sku­paj s pod­je­tjem Video cen­ter.

To so deja­nja, ki govo­ri­jo o uspe­hu MIKa — vse to je MIKOV DUH.  Hva­la vsem zapo­sle­nim, da mi poma­ga­te sou­stvar­ja­ti vse to!

Želi­mo biti  vzor osta­lim slo­ven­skim pod­je­tjem in sou­stvar­ja­ti novo, traj­no­stno in soci­al­no usmer­je­no gospo­dar­stvo.

Ustvar­ja­li smo teh­no­lo­ško NOVA okna in sedaj ustvar­ja­mo še bolj­še pogo­je za zdra­vo in kako­vo­stno življe­nje doma in po sve­tu. Naš prvi korak k ure­sni­če­va­nju te vizi­je je sode­lo­va­nje z dol­go­le­tnim in dra­gim rota­rij­skim pri­ja­te­ljem, ki me spre­mlja že iz mojih štu­dent­skih let, ko mi je kot pro­fe­sor odpi­ral nova obzor­ja.

Prof. dr. Peter Novak — idej­ni oče in pobu­dnik razvo­ja ino­va­tiv­ne­ga pre­zra­če­val­ne­ga sis­te­ma MIKro­vent, s kate­rim smo dvi­gni­li naše pod­je­tje na viš­ji nivo. Posta­li smo ino­va­tiv­no pod­je­tje in naš cilj je našim kup­cem zago­to­vi­ti dobro poču­tje v svo­jem domu ali pisar­ni, brez pre­pi­ha in hru­pa.

Z otvo­ri­tvi­jo Razvoj­ne­ga cen­tra prof. dr. Petra Nova­ka posta­vlja­mo teme­lje za usta­no­vi­tev Inšti­tu­ta, kate­re­ga želi­mo zgra­di­ti v pri­ha­ja­jo­čih letih.

Naša prva sku­pna reši­tev MIKro­vent  pred nekaj mese­ci je že posta­la serij­ski pro­i­zvod in vzpo­sta­vi­li smo samo­stoj­no pro­i­zvo­dnjo lini­jo, ki zago­ta­vlja do 100.000 MIKro­ven­tov letno. Prvi kon­tej­ner MIKro­ven­tov pa je že bil poslan v svet!

Razvoj in str­me­nje k zele­ne­mu in druž­be­no odgo­vor­ne­mu delo­va­nju je edi­ni način za pre­hod v traj­no­stno usmer­je­no gospo­dar­stvo in kako­vo­stno življe­nje. Kar je cilj Evro­pe — zele­no gospo­dar­stvo do 2050, je MIKov cilj že danes!

MIK pa ne pome­ni zgolj pro­i­zvo­dnje oken, okvir­jev in MIKro­ven­ta.  Smo pobu­dni­ki zago­na kro­žne­ga gospo­dar­stva z doda­no soci­al­no kom­po­nen­to (druž­be­no odgo­vor­nost). Prvi korak na tej poti je bilo spo­zna­nje, da je naša odgo­vor­nost poma­ga­ti tistim, ki sami mor­da nima­jo ena­kih možno­sti za kako­vo­stno življe­nje. Druž­be­na odgo­vor­nost je bila vedno del MIKa.  Zada­li smo si cilj, da pri­de­mo med deset naj­bolj druž­be­no odgo­vor­nih pod­je­tij v Slo­ve­ni­ji in ver­ja­mem, da nam je uspe­lo. MIKov­ci smo lju­dje s srcem, ki ob nesre­či dru­gih ne pogle­da­mo v stran, ampak pri­sko­či­mo na pomoč. In to smo doka­za­li že veli­ko­krat. Med dru­gim bomo letos že 10. leto zapo­red 100 soci­al­no ogro­že­nim otro­kom omo­go­či­li brez­plač­ne poči­tni­ce na mor­ju, na kar sem zelo pono­sen.

Upam in želim si, da bodo z nama kma­lu tudi naji­ni otro­ci — Alen, Naja, Timon… Vem, kaj pome­ni ime­ti dober vzor in vem, kaj pome­ni ime­ti opo­ro star­šev. Brez tega mi ne bi uspe­lo. Vsa leta je bila ob meni, bila je moj var­ni pri­stan. Ne le moja. Bila je MIKOVA mama. Pono­sna na nas, pono­sna na MIK. Nau­či­la nas je, da je delo vre­dno­ta za kate­ro se mora­mo bori­ti. Za kar ji bom več­no hva­le­žen.

Še enkrat hva­la vsem… dru­ži­ni, pri­ja­te­ljem, sode­lav­cem, našim kup­cem… Hva­la vam za vse! Hva­la, da mi poma­ga­te sou­stvar­ja­ti in pisa­ti MIKo­vo zgod­bo!

18982979779_629805cfdd_z

19142955426_017a8ef059_z

MIKOVIH 25 LET  V SLIKI IN FILMU.

Več ...

Če zago­to­vi­mo na trgu delov­ne sile fle­ksi­bil­nost, zago­to­vi­mo na dol­gi rok tudi var­nost. To ni le flo­sku­la, to trdi­tev doka­zu­je­jo in potr­ju­je­jo šte­vil­ne raz­vi­te drža­ve, ki so si trg delov­ne sile že ure­di­le. Pa ne rabi­mo iti kam daleč, poglej­mo v sose­dnjo Avstri­jo, kamor se Slo­ven­ci masov­no zapo­slu­je­jo.  Če je fle­ksi­bil­nost tako sla­ba, zakaj torej odha­ja­jo tja? Poglej­mo, kakšen ima­jo te drža­ve BDP, kakšna je kako­vost življe­nja v teh drža­vah. Tam so pla­če vsaj 2x in več viš­je od slo­ven­skih, hkra­ti pa so stro­ški kot so hra­na, oble­ke, pre­voz in izo­bra­že­va­nje bistve­no niž­ji, vrt­ci pa so celo brez­plač­ni. Ne rabi­mo veli­ko raz­mi­šlja­ti, da pri­de­mo do spo­zna­nja, da jim je fle­ksi­bil­nost trga dela pri­ne­sla dobre rezul­ta­te, zago­to­vi­la zapo­sle­nim var­nost in jim dvi­gni­la kako­vost življe­nja. Kakšno var­nost pa ima zapo­sle­ni v pod­je­tju, ki je na robu pro­pa­da? Je var­nost to, da po par mese­cev ne dobi pla­če in nika­kr­šne­ga nado­me­sti­la, je pa seve­da redno zapo­slen za nedo­lo­čen čas?  Pod­je­tja mora­jo biti fle­ksi­bil­na, če želi­jo uspe­ti. Fle­ksi­bil­na na vseh podro­čjih od razvo­ja, do ponud­be kakor tudi na podro­čju zapo­slo­va­nja. Od vse­ga tega se na glas govo­ri le o tem, da bo zdaj direk­tor lah­ko odpu­stil člo­ve­ka kar tako? Sli­ši se kru­to, toda če pogle­da­mo celo sli­ko, ga danes sploh ne rabi več odpu­sti­ti, da osta­ne brez pla­če, pod­je­tje par mese­cev ali celo let živo­ta­ri, zapo­sle­ni pa so brez plač…. A je to prav? Ali je to naša var­nost? Stre­mi­mo k temu ali stre­mi­mo h kako­vo­stnim in zdra­vim pod­je­tjem, ki ustvar­ja­jo dobi­ček in pov­pra­še­va­nje po zapo­sle­nih? Pod­je­tje, ki dela dobro potre­bu­je za to dobre zapo­sle­ne, ki so pri svo­jem delu pro­duk­tiv­ni in pod­je­tju pri­pa­dni in takih zago­to­vo ne bo nih­če kar brez razlo­ga odpu­stil. Sta­bil­na pod­je­tja, ki niso veza­na na sezon­sko delo zelo malo odpu­šča­jo zapo­sle­ne, razu­mlji­vo pa mora biti, da mora­jo ime­ti tisti, ki so veza­ni na sezon­sko delo take pogo­je, da lah­ko delav­ca dobi­jo v tistem tre­nut­ku, ko ga potre­bu­je­jo in izven sezo­ne šte­vi­lo zapo­sle­nih brez večjih biro­krat­skih ome­ji­tev in nesmi­sel­nih časov­nih rokov tudi zmanj­ša­jo. Kako naj pod­je­tje za 30 dni vna­prej napo­ve za koli­ko bo čez 30 dni zmanj­ša­lo šte­vi­lo zapo­sle­nih in nato še 3 mese­ce drži zapo­sle­ne v odpo­ve­dnem roku, če pa jih danes še potre­bu­je, saj je sezo­na v teku? Kako naj delo­da­ja­lec v sto­ri­tve­ni grad­be­ni dejav­no­sti ali turiz­mu za 30 dni vna­prej ve, do kate­re­ga datu­ma toč­no bo tra­ja­la tokra­tna sezo­na. Fle­ksi­bil­nost trga delov­ne sile je nuj­na, če želi­mo zdra­vim pod­je­tjem zago­to­vi­ti, da bodo dela­la dobro še naprej. Dobro bodo dela­la le, če bodo ime­la dobre zapo­sle­ne in dobri zapo­sle­ni so tisi, ki jih vsak delo­da­ja­lec želi zadr­ža­ti in nagra­di­ti ne pa odpu­sti­ti. Gre spet za vzbu­ja­nje pani­ke s pove­li­če­va­njem samo ene­ga vidi­ka celo­tne zade­ve. Sin­di­ka­ti sva­ri­jo, da bo zdaj lah­ko vsak delo­da­ja­lec kar čez noč odpu­stil zapo­sle­ne­ga, če mu ta ne bo všeč. Bi rekel, da že dol­go niso bili v kakšnem pod­je­tju. Dober delo­da­ja­lec in mana­ger tega zago­to­vo ne bo nare­dil, saj se zave­da, da so nje­go­vi zapo­sle­ni naj­ve­čje boga­stvo pod­je­tja in se bo tru­dil zago­to­vi­ti jim kar naj­bolj­še pogo­je in nagra­de, pred­vsem pa jim bo zago­to­vil var­nost. Slab delo­da­ja­lec pa bo v vsa­kem pri­me­ru našel reši­tev, da bo svo­je zapo­sle­ne pre­ten­tal in izko­ri­stil. Poglej­te naša držav­na pod­je­tja, pa se vpra­šaj­te kje se doga­ja­jo kri­vi­ce. Seve­da naj­laž­je je med lju­dmi seja­ti strah, a bi bilo po moje bolje, da se sin­di­ka­ti ukvar­ja­jo s pre­ven­ti­vo in prav spre­mem­be na podro­čju fle­ksi­bil­no­sti so tiste, ki bi nas mor­da že prej lah­ko obva­ro­va­le pred tre­nu­tnim sta­njem. Bori­jo se za nekaj, kar danes več ne obsta­ja, name­sto, da bi poma­ga­li ustvar­ja­ti pogo­je, ki bodo zago­ta­vlja­li obstoj pod­je­tij in na tak način slo­ven­ske­mu delav­cu zago­to­vi­li pra­vi­co do dostoj­ne­ga življe­nja. Zdra­va pod­je­tja potre­bu­je­jo dobre zapo­sle­ne in zapo­sle­ni se mora zna­ti doka­za­ti, da je dober. Več kot bo ime­lo pod­je­tje dobrih in učin­ko­vi­tih zapo­sle­nih, večja bo pro­duk­tiv­nost na rav­ni pod­je­tja, bolj­še bo poslo­va­nje in več delov­nih mest bo pod­je­tje odpi­ra­lo.

 

Rezul­tat tre­nu­tne­ga sta­nja in »vpi­tja« sin­di­ka­tov je 110.000 brez­po­sel­nih in pod­je­tja od kate­rih jih je 13 na robu pro­pa­da, 13 jih živo­ta­ri, 13 pa jih za zdaj še dobro dela, a bodo v takšnem nezdra­vem oko­lju tudi slej ko prej »zbo­le­la«.

 

Torej? Hoče­mo spre­mem­be? Želi­mo dobra pod­je­tja, ki bodo s svo­jo fle­ksi­bil­no­stjo kon­ku­renč­na doma in v tuji­ni in bodo pri­spe­va­la k dvi­gu BDP ali želi­mo pod­je­tja na robu pod­je­tja, ki svo­jim zapo­sle­nim ne izpla­ču­je­jo plač a jih vodi­jo kot redno zapo­sle­ne in tako fik­tiv­no niža­jo šte­vi­lo brez­po­sel­nih? Pre­pri­čan sem, da se v tem vpra­ša­nju odkri­va odgo­vor.

Več ...