Franci Pliberšek

Podjetnik, predavatelj, vizionar in oster kritik političnih in družbenih razmer.

Archive
Komentar

Bil je les, ladij­ski pod, še v času štu­di­ja arhi­tek­tu­re leta 87.… in pri­šlo je pre­lo­mno leto 1990, ko je nastal naš MIK. Bile so letvi­ce za okvir­je. Vmes se je rodi­la lju­be­zen. Pri­šla je želja po sku­pnih izzi­vih in nasta­la je pro­i­zvo­dnja oken. A ni še bilo miru… Žele­li smo biti prvi. Sle­di­li smo razvo­ju teh­no­lo­gi­je. Od leta 2002 do 2007 je bila je veli­ka rast — celi 45 % letno in leta 2007 smo se konč­no pre­se­li­li domov v Voj­nik od koder smo osvo­ji­li naj­prej Slo­ve­ni­jo, zadnja leta pa, kljub vsem ovi­ram, tudi svet.

Bilo je veli­ko zado­volj­nih kup­cev, v zadnjih osmih letih smo izde­la­li in vgra­di­li 120.000 oken na leto kar pome­ni sku­paj dober MILIJON oken.

Hva­la prav vsa­ke­mu naše­mu kup­cu, ki nam je zau­pal in izbral okna MIK. Pono­sni smo, da nam stran­ke zau­pa­jo in jim lah­ko poma­ga­mo zgra­di­ti topel, var­čen in zdrav dom. Od pro­i­zva­jal­ca oken in okvir­jev smo do danes pre­šli v pod­je­tje, ki želi z razvo­jem kako­vo­stne­ga stavb­ne­ga pohi­štva in reši­tev za pre­zra­če­va­nje, dvi­gni­ti kako­vost biva­nja in izbolj­ša­ti kako­vost življe­nja.

Vsi, ki me pozna­jo vedo, da imam rad ume­tnost, pred­vsem likov­no. Iz tega se je rodil naš prvi posel in do danes smo vsa­ke­mu Slo­ven­cu pro­da­li že več kot 5 metrov letvic za uokvir­ja­nje. Zadnja leta vodi ta posel moja žena Adri­ja­na, ki mi vsa ta leta ne le sto­ji ob stra­ni, ampak vse­sko­zi sou­stvar­ja z menoj. V pre­te­klih 15 letih smo v naših ume­tno­stnih gale­ri­jah v salo­nih v Lju­blja­ni, Celju in Voj­ni­ku gosti­li že več kot 145 raz­stav pri­zna­nih doma­čih in tujih sli­kar­jev in mar­si­ka­te­re­mu mla­de­mu sli­kar­ju omo­go­či­li prvo samo­stoj­no raz­sta­vo.

A mi se še nismo usta­vi­li. Naša vizi­ja, da posta­ne­mo vodil­ni pro­i­zva­ja­lec stavb­ne­ga pohi­štva je bila ure­sni­če­na. Tega ne bi dose­gli brez odlič­ne eki­pe, ki je sanja­la iste sanje in bila pri­pra­vlje­na za ure­sni­či­tev teh sanj trdo dela­ti.

Že od vse­ga začet­ka od  leta 91 je bila z menoj žena Adri­ja­na. Leta 94 so se nama pri­dru­ži­li še Toni, Mate­ja in pokoj­ni Gorazd. Po kon­ča­nju fakul­te­te smo sku­paj še bolj zagna­li fir­mo. Nato je pri­šla eki­pa s kate­ro smo leta 98 zagna­li pro­i­zvo­dnjo oken — Hin­ko, Nata­ša, Tomaž, Matej, Jer­nej in še mno­gi dru­gi. Sku­paj smo pra­vil­no obra­ča­li jadra na MIKo­vi lad­ji. Hva­la vam za vse trud in ener­gi­jo, ki ste jo pusti­li v MIKu in sou­stvar­ja­li zgod­bo MIKo­ve­ga duha. Sku­paj smo doži­ve­li nepo­zab­ne tre­nut­ke in posta­vi­li trde teme­lje na kate­rih smo nato gra­di­li svo­jo pot.

Zadnja leta so bila še pose­bej vihar­na, a neka­te­ri smo sku­paj pre­ja­dra­li tudi ta — Tomaž, Nata­li­ja, Mar­ko, Andrej, Uroš, Tanja, Uroš, Mar­je­ta in še mno­gi dru­gi. Pa seve­da sode­lav­ci iz pro­i­zvo­dnje Blaž, Vla­do, Viki, Dani­lo in dru­gi — moja nepre­ma­glji­va eki­pa, ki je noben vihar ni zama­jal.

Hva­la vam iz vse­ga srca. Vi ste MIK. Vi ste bit zgod­be, ki jo bom pri­po­ve­do­val svo­jim vnu­kom. Dose­gli smo dolo­če­ne cilje in ure­sni­či­li sanje. Nismo še obu­pa­li.

Danes pogu­mno stre­mi­mo pre­ko meja, z novi­mi ide­ja­mi in novi­mi reši­tva­mi. Z eki­po, ki ver­ja­me. Z eki­po, ki si upa. Z eki­po v kate­ro ver­ja­mem, da bo segla še viš­je in MIK pope­lja­la naprej v svet.  Ima­mo zna­nje, ima­mo sanje. In vsak dan je nova pri­lo­žnost, da jih ure­sni­či­mo! Moje eki­pa ve kako!

Vla­ga­mo tudi v lastno zna­nje — usta­no­vi­li smo MIKo­vo aka­de­mi­jo, v sklo­pu kate­re pote­ka­jo izo­bra­že­va­nja in kjer izpol­nju­je­mo svo­je pro­daj­ne vešči­ne. Letos pa smo vzpo­sta­vi­li tudi nov izo­bra­že­val­ni video cen­ter sku­paj s pod­je­tjem Video cen­ter.

To so deja­nja, ki govo­ri­jo o uspe­hu MIKa — vse to je MIKOV DUH.  Hva­la vsem zapo­sle­nim, da mi poma­ga­te sou­stvar­ja­ti vse to!

Želi­mo biti  vzor osta­lim slo­ven­skim pod­je­tjem in sou­stvar­ja­ti novo, traj­no­stno in soci­al­no usmer­je­no gospo­dar­stvo.

Ustvar­ja­li smo teh­no­lo­ško NOVA okna in sedaj ustvar­ja­mo še bolj­še pogo­je za zdra­vo in kako­vo­stno življe­nje doma in po sve­tu. Naš prvi korak k ure­sni­če­va­nju te vizi­je je sode­lo­va­nje z dol­go­le­tnim in dra­gim rota­rij­skim pri­ja­te­ljem, ki me spre­mlja že iz mojih štu­dent­skih let, ko mi je kot pro­fe­sor odpi­ral nova obzor­ja.

Prof. dr. Peter Novak — idej­ni oče in pobu­dnik razvo­ja ino­va­tiv­ne­ga pre­zra­če­val­ne­ga sis­te­ma MIKro­vent, s kate­rim smo dvi­gni­li naše pod­je­tje na viš­ji nivo. Posta­li smo ino­va­tiv­no pod­je­tje in naš cilj je našim kup­cem zago­to­vi­ti dobro poču­tje v svo­jem domu ali pisar­ni, brez pre­pi­ha in hru­pa.

Z otvo­ri­tvi­jo Razvoj­ne­ga cen­tra prof. dr. Petra Nova­ka posta­vlja­mo teme­lje za usta­no­vi­tev Inšti­tu­ta, kate­re­ga želi­mo zgra­di­ti v pri­ha­ja­jo­čih letih.

Naša prva sku­pna reši­tev MIKro­vent  pred nekaj mese­ci je že posta­la serij­ski pro­i­zvod in vzpo­sta­vi­li smo samo­stoj­no pro­i­zvo­dnjo lini­jo, ki zago­ta­vlja do 100.000 MIKro­ven­tov letno. Prvi kon­tej­ner MIKro­ven­tov pa je že bil poslan v svet!

Razvoj in str­me­nje k zele­ne­mu in druž­be­no odgo­vor­ne­mu delo­va­nju je edi­ni način za pre­hod v traj­no­stno usmer­je­no gospo­dar­stvo in kako­vo­stno življe­nje. Kar je cilj Evro­pe — zele­no gospo­dar­stvo do 2050, je MIKov cilj že danes!

MIK pa ne pome­ni zgolj pro­i­zvo­dnje oken, okvir­jev in MIKro­ven­ta.  Smo pobu­dni­ki zago­na kro­žne­ga gospo­dar­stva z doda­no soci­al­no kom­po­nen­to (druž­be­no odgo­vor­nost). Prvi korak na tej poti je bilo spo­zna­nje, da je naša odgo­vor­nost poma­ga­ti tistim, ki sami mor­da nima­jo ena­kih možno­sti za kako­vo­stno življe­nje. Druž­be­na odgo­vor­nost je bila vedno del MIKa.  Zada­li smo si cilj, da pri­de­mo med deset naj­bolj druž­be­no odgo­vor­nih pod­je­tij v Slo­ve­ni­ji in ver­ja­mem, da nam je uspe­lo. MIKov­ci smo lju­dje s srcem, ki ob nesre­či dru­gih ne pogle­da­mo v stran, ampak pri­sko­či­mo na pomoč. In to smo doka­za­li že veli­ko­krat. Med dru­gim bomo letos že 10. leto zapo­red 100 soci­al­no ogro­že­nim otro­kom omo­go­či­li brez­plač­ne poči­tni­ce na mor­ju, na kar sem zelo pono­sen.

Upam in želim si, da bodo z nama kma­lu tudi naji­ni otro­ci — Alen, Naja, Timon… Vem, kaj pome­ni ime­ti dober vzor in vem, kaj pome­ni ime­ti opo­ro star­šev. Brez tega mi ne bi uspe­lo. Vsa leta je bila ob meni, bila je moj var­ni pri­stan. Ne le moja. Bila je MIKOVA mama. Pono­sna na nas, pono­sna na MIK. Nau­či­la nas je, da je delo vre­dno­ta za kate­ro se mora­mo bori­ti. Za kar ji bom več­no hva­le­žen.

Še enkrat hva­la vsem… dru­ži­ni, pri­ja­te­ljem, sode­lav­cem, našim kup­cem… Hva­la vam za vse! Hva­la, da mi poma­ga­te sou­stvar­ja­ti in pisa­ti MIKo­vo zgod­bo!

18982979779_629805cfdd_z

19142955426_017a8ef059_z

MIKOVIH 25 LET  V SLIKI IN FILMU.

Več ...

Direktor_-_Finance_16_3_2015

Več ...

Odpr­to pismo slo­ven­ski vla­di in slo­ven­skim sin­di­ka­tom.

Spo­što­va­ni pred­stav­ni­ki vla­de, spo­što­va­ni pred­stav­ni­ki slo­ven­skih sin­di­ka­tov, spo­što­va­ni slo­ven­ski delav­ci, kot gospo­dar­stve­nik, ki se že 23 let tru­di uspe­šno poslo­va­ti in zago­ta­vlja­ti redno delo svo­jim zapo­sle­nim in redni doho­dek sku­paj pre­ko 300 dru­ži­nam, se mi ob pre­te­klih dogod­kih poja­vlja­jo vpra­ša­nja, ki moč­no nače­nja­jo moje zau­pa­nje v vaše ide­je, odlo­či­tve in deja­nja. SDS (strast, disci­pli­na in skro­mnost) in VOZ (var­nost, odgo­vor­nost, zau­pa­nje) so nače­la in vre­dno­te, ki vodi­jo uspe­šne, a tega, se mi zdi, se vi še niste nau­či­li. Var­če­va­nje na račun vse­splo­šne­ga zni­ža­nja plač zapo­sle­nim v jav­nem sek­tor­ju in posle­dič­no splo­šna stav­ka jav­ne­ga sek­tor­ja, je po mojem mne­nju le še en dokaz, da ne eni ne dru­gi prav zares ne veste kaj dela­te. A pre­den vam podam nekaj svo­jih pre­dlo­gov, ki teme­lji­jo na ZKP (zdra­vi kmeč­ki pame­ti), vam posta­vljam še nekaj eno­stav­nih vpra­šanj in vas vse sku­paj jav­no pozi­vam, da mi nanje odgo­vo­ri­te.

Spo­što­va­ni sin­di­ka­ti, kje ste bili in kaj ste poče­li zadnja tri leta, ko se je naša drža­va zadol­ži­la za 2,5 mili­jar­de evrov letno? Kaj ste tako dobre­ga nare­di­li za vse tiste delav­ce, ki, kljub temu da redno in trdo dela­jo, nima­jo osnov­nih sred­stev za člo­ve­ka vre­dno življe­nje? Komu ste poma­ga­li? Pro­pa­dle­mu grad­be­ne­mu sek­tor­ju v kate­rem je v zadnjih dveh letih pro­pa­dlo 11.000 družb in pod­je­tni­kov? Ste se mor­da ogla­si­li, ko je mari­bor­sko sodi­šče dalo pred­nost popla­či­lu odve­tni­kov za prav­no sve­to­va­nje (v viši­ni 200.000 EUR za 35 min sve­to­va­nja) pred izpla­či­lom plač zapo­sle­nim, ki so osta­li brez dela in plač za zadnjih 6 mese­cev v sku­pni viši­ni 1.5 mio evrov?

Ste kdaj orga­ni­zi­ra­li stav­ko, ker želi­te prav­no drža­vo? Ste kdaj zah­te­va­li, da se spo­štu­je­ta red in usta­va v drža­vi, kar bi mar­si­ka­te­re­mu pod­je­tni­ku in nje­go­vim zapo­sle­nim še danes zago­ta­vlja­lo obstoj in delo in nudi­lo Slo­ven­cem veli­ko več kot le boj za pre­ži­ve­tje? Ste kdaj zah­te­va­li vzpo­sta­vi­tev prav­ne­ga reda in kraj­še tra­ja­nje sodnih pro­ce­sov in postop­kov? Kje ste bili? Kje je vaša učin­ko­vi­tost, kje so rezul­ta­ti? Ste kdaj pomi­sli­li, kako sto­ji­jo in pote­ka­jo stva­ri v gospo­dar­stvu? Koli­ko mora nare­di­ti gospo­dar­stvo, da lah­ko vi vsa­kič zno­va zah­te­va­te svo­je, brez da bi se potru­di­li tudi sami kaj pri­spe­va­ti k izbolj­ša­nju vse­splo­šne­ga sta­nja v drža­vi. Odlo­či­li ste se za stav­ko – pa jo tudi pla­čaj­te. Bori­ti se je tre­ba za pra­vi­ce delav­cev in tistim, ki dela­jo dobro in učin­ko­vi­to zago­to­vi­ti dostoj­ne pla­če. V gospo­dar­stvu se sle­her­ni dan bori­mo za obstoj in zago­ta­vlja­nje dela zapo­sle­nim v tistih pod­je­tjih, ki nam jih je v tej neprav­ni drža­vi še uspe­lo obdr­ža­ti pri življe­nju. Gospo­dar­stvo ne more in ne bo pre­vze­lo nase še vaše­ga bre­me­na. Spo­što­va­ni poslan­ci, ki v par­la­men­tu zasto­pa­te naše gla­so­ve, ste kdaj pomi­sli­li, da bi sami nosi­li stro­ške za vse pro­pa­dle refe­ren­du­me, sla­be zako­ne, ki pov­zro­ča­jo nered v drža­vi, ki ima­jo »luknje«? Pred­stav­ni­ki Gospo­dar­ske zbor­ni­ce, ki naj bi zasto­pa­li inte­re­se gospo­dar­stva, zakaj bolj ne pod­pre­te vla­de v tre­nu­tni situ­a­ci­ji in jih s trdni­mi argu­men­ti spod­bu­ja­te pri pre­pre­či­tvi stav­ke jav­ne­ga sek­tor­ja? Zakaj osta­li sin­di­ka­ti ne zah­te­va­te ena­kih pogo­jev za vse zapo­sle­ne, tiste v jav­nem sek­tor­ju in tiste v gospo­dar­stvu in zaseb­nem sek­tor­ju? Zakaj ne stav­ka­te zato, da bi posta­lo pošte­no delo vre­dno­ta in ne sra­mo­ta kot je danes?
Spo­što­va­ni poli­ti­ki in poslan­ci, na dušo vam pola­gam izja­vo ustav­ne­ga sodni­ka prof. dr. Erne­sta Petri­ča: »Danes ni pomemb­no kaj je prav in kaj naro­be. Pomemb­ne so kori­sti na kra­tek rok in to je zelo naro­be«. (Petrič, TV Slo­ve­ni­ja, 3. pro­gram. 2012. Kon­tak­tna odda­ja. Lju­blja­na, 4. april) Ali so vam mor­da bliž­je bese­de zna­ne­ga slo­ven­ske­ga eko­no­mi­sta, ki je že več let nad­zor­nik v eni od slo­ven­skih družb, ki že leta ustvar­ja le izgu­be in jo je bilo zato tre­ba že več­krat doka­pi­ta­li­zi­ra­ti in ki pra­vi, da jav­ni sek­tor ni pre­ve­lik, da je cilj le zapol­ni­ti luknjo pri finan­ci­ra­nju jav­ne­ga sek­tor­ja. Če povem po doma­če — ni pomemb­no koli­ko zapra­vi­mo doma, le naj nas finan­ci­ra­ta teta ali stric še naprej… Ne me razu­me­ti naro­be, vsem zapo­sle­nim želim dostoj­no življe­nje in dobre pla­če, tudi tistim v jav­ni upra­vi in sem pro­ti vse­splo­šne­mu zni­že­va­nju plač v jav­nem sek­tor­ju. Prav­za­prav zah­te­vam, da se pla­če zvi­ša­jo vsem, tudi zapo­sle­nim v jav­nem sek­tor­ju. A na račun pla­či­la po delov­ni učin­ko­vi­to­sti in ne na račun tiste­ga dela gospo­dar­stva, ki je ostal zdrav in se danes brez pomo­či drža­ve bori s posle­di­ca­mi sla­be­ga vode­nja drža­ve in nespo­što­va­nja držav­ne­ga reda in pra­va. Če bi žele­li nare­di­ti več in prav, bi se lah­ko pri upra­vlja­nju jav­ne upra­ve veli­ko nau­či­li prav iz gospo­dar­stva – doma­če­ga in tuje­ga, kjer je glav­no vodi­lo uspe­ha – UČINKOVITOST, ne pa pra­vi­ce, ki si jih v jav­ni upra­vi dolo­ča­te v svo­jih inter­nih aktih. Zah­te­vam, da tudi v jav­ni upra­vi uve­de­te nor­me, ki velja­jo v EU in gospo­dar­stvu. Ne pa nor­me kot velja­jo sedaj: učin­ko­vi­to delo le 3–4 ure na dan, pa 50 do 60 dni dopu­sta in nera­ci­o­nal­no zapo­slo­va­nje (v jav­nem sek­tor­ju ste v zadnjih treh letih doda­tno zapo­sli­li 9000 lju­di, med­tem ko smo jih v gospo­dar­stvu mora­li odpu­sti­ti sku­paj kar 76.000).

Orga­ni­zi­raj­te in opti­mi­zi­raj­te delov­ne pro­ce­se tako, da bodo lah­ko zapo­sle­ni svo­je delo opra­vi­li učin­ko­vi­to in kako­vo­stno (dolo­če­ne uprav­ne eno­te že ima­jo stan­dar­de EFQM) in tistim, ki bodo dose­ga­li posta­vlje­ne nor­me, zvi­šaj­te pla­če in jih pla­čaj­te po učin­ko­vi­to­sti. Za dobro opra­vlje­no delo si zaslu­ži­jo dobro pla­čo. Pre­pri­čan sem, da dela tre­nu­tno v jav­ni upra­vi vsaj 13 takih, ki že dose­ga­jo take nor­me, kot velja­jo v gospo­dar­stvu in so pre­ma­lo pla­ča­ni. Dru­ga tre­tji­na bo dobi­la več volje, ko bo vide­la, da se spla­ča dela­ti in bo sle­di­la prvi tre­tji­ni, za osta­lo tre­tji­no oz. četr­ti­no, ki teh norm ne bodo dose­ga­li in za kate­re ne bo dovolj dela pa je tre­ba ure­di­ti bolj fle­ksi­bil­no zapo­slo­va­nje kot je npr. v Avstri­ji ali Nem­či­ji in jim pre­ko Zavo­da za zapo­slo­va­nje zago­to­vi­ti jav­na dela:

  • veli­ko je še dela, da bomo ime­li naj­lep­šo deže­lo v Evro­pi,
  • pomoč na domo­vih za osta­re­le,
  • hmelj, jago­de in osta­le pri­del­ke naj obi­ra­jo Slo­ven­ci in ne Romu­ni,
  • 23 kme­tij­skih zemljišč RS je neob­de­la­nih, to je pri­bli­žno 450.000 ha, kar pome­ni, da bi vsak brez­po­sel­ni lah­ko dobil 2 do 3 ha zemlje brez­plač­no v najem, da bi zače­li pri­de­lo­va­ti eko­lo­ško hra­no. Posta­li bi lah­ko naj­ve­čji izvo­znik bio hra­ne v EU (gle­de na veli­kost drža­ve) .… Drža­va pa bi pri jav­nih naro­či­lih mora­la kupi­ti od doma­če­ga pri­de­lo­val­ca 100% hra­ne in ne kot sedaj, ko 75% hra­ne uvo­zi (z vse­mi potreb­ni­mi cer­ti­fi­ka­ti kate­rih naši pri­de­lo­val­ci men­da nima­jo), hra­na pa je pri­de­la­na na GSO način (gen­sko spre­me­nje­ni orga­niz­mi). Več kot oči­tno se ob tem posta­vi vpra­ša­nje KVALITETE uvo­že­ne hra­ne!

Kaj nas torej zadr­žu­je, da ne more­mo posta­ti naj­ve­čji izvo­znik zdra­vo pri­de­la­ne hra­ne v EU? Moj odgo­vor je neu­čin­ko­vi­tost! Vi pa pre­so­di­te sami. Pove­dal sem svo­je, podal svo­je pre­dlo­ge, ki izha­ja­jo iz spo­znanj ZKP (zdra­ve kmeč­ke pame­ti) in vam posta­vil svo­ja eno­stav­na vpra­ša­nja, sedaj spo­što­va­ni gospod­je pa pri­ča­ku­jem tudi od vas, da boste nare­di­li svo­je. In to dobro in učin­ko­vi­to.

S spo­što­va­njem,

Fran­ci Pli­ber­šek, u.d.i.a.

______


Povezave:

Odgovor Zveze svobodnih sindikatov Slovenije:

Več ...